Uporabniki elektronske pošte že dolgo dobivamo sporočila v angleščini, da je na drugem koncu sveta umrl bogataš in nam zapustil veliko premoženje. To bo naše, če pošljemo svoje podatke in nekaj denarja za stroške. 

Ne vem, ali na tako prozoren poskus prevare še kdo nasede, a spletni goljufi so iznajdljivi in poskušajo do našega denarja priti tudi na bolj zvite načine. Njihove taktike so podrobno razložene na spletni strani www.varninainternetu.si. Pametno jih je prebrati, preden nas v to prisili slaba izkušnja.

Obseg spletnih prevar se je močno povečal med epidemijo

Marsikdo je v zadnjem letu dobil telefonski klic iz Microsoftove službe za tehnično pomoč. Klicatelj v polomljeni angleščini pove, da naš računalnik oddaja v omrežje nenavadne signale, kar kaže na to, da je okužen. Mi se seveda prestrašimo, domnevni Microsoftov uslužbenec pa nam ponudi pomoč. Prek interneta mu moramo dovoliti dostop do računalnika, da bo preveril težavo. 

Ko to storimo, nam po ugodni ceni ponudi program, ki bo odpravil napake in nas zaščitil pred virusom, mi mu moramo zaupati le podatke o kreditni kartici ali dovoliti dostop do spletne banke. Če lahkoverno nasedemo, lahko zajetnemu kupu denarja s svojega računa le še pomahamo v slovo. Namesto da bi ga porabili za dopust ali nakup avtomobila, smo ga poslali kot nepovratno pomoč v Azijo ali Afriko.

Princ na belem konju in sanjska ženska

Še bolj krute so ljubezenske prevare. Ženska dobi na Facebooku prošnjo za prijateljstvo in se zaplete v klepet z neznancem. Ker je osamljena in razočarana v ljubezni, on pa je tako prijazen in razumevajoč, se hitro naveže nanj. Srce ji gori ob misli, da je končno našla sorodno dušo, ki jo je iskala vse življenje. Lojze in Janez nista bila prava, John pa je princ iz sanj. 

Previdnost tudi v ljubezni ni odveč. FOTO: Tatjana Splichal.

On seveda čuti podobno in bi strašno rad do konca življenja živel z njo, vendar ima majceno težavo: ne more si plačati poti, premagati mora birokratske ovire, rešiti mora poslovne težave v podjetju, za vse to pa potrebuje denar. Če ženska nasede, je tudi ona poslala nepovratno pomoč ubogim prebivalcem podsaharske Afrike, kjer denar ponikne brez sledi in kjer, kot so zapisali na www.varninainternetu.si, »naša policija nima nobenega vpliva, njihovi organi pregona pa tako početje po tiho tolerirajo«.

Mediji so spomladi poročali o treh tovrstnih prevarah, ki so jih prijavile ženske z zahodnega konca Slovenije. Ena od njih je ljubezenskemu prijatelju nakazala približno 20.000 evrov. Lahkoverne pa niso samo ženske in storilci niso vedno iz drugih delov sveta. Policija je konec lanskega leta poročala o dveh (18 in 32 let starih) osumljenkah iz Štajerske, ki sta prek spletnih portalov in oglasnih rubrik navezali stik z dvema oškodovancema. 

»Goljufinji sta s prikazovanjem lažnih življenjskih zgodb, da na primer potrebujeta denar za nujno zdravljenje v tujini zaradi hudih zdravstvenih težav ali da potrebujeta denar za študij in podobno, v zadnjih treh letih dva oškodovanca z območja Policijske uprave Celje prepričali, da sta jima bodisi podarila bodisi posodila najmanj 164.000 evrov,« piše na spletni strani policije.

Lahkovernost ima tisoč obrazov.

Saj ni treba, da ostanemo brez denarja na tekočem računu. To je le vrh ledene gore. Lahkovernost se kaže tudi v tem, da zaradi posebne akcijske ponudbe kupimo v trgovini pet zavitkov masla, pa potem štiri vržemo stran, ker jih nismo mogli pravi čas pojesti in so se nam pokvarili. Pa v tem, da zaradi popusta kupimo pet kozarcev kislih kumaric, čeprav jih v družini nihče ne mara. Ali pa tri metle, čeprav lahko naenkrat držimo samo eno.

Nekateri verjamejo newagev­skim sektam, da bodo postali srečni, če bodo čim večkrat ponovili »srečen sem« (uspeh bo seveda še večji, če sekti nakažejo denar). Drugi zaupajo vsakemu kvazi strokovnjaku, na katerega naletijo na spletu. Tretji verjamejo, da jim zdravniki med testiranjem za covid 19 na skrivaj vstavljajo čipe, s katerimi jih bo država nadzorovala, hkrati pa na Facebooku vsak dan objavijo množico fotografij iz svojega življenja, od telefona pa se ne ločijo niti na stranišču. Četrti so prepričani, da je na svetu res 72 spolov (do objave tega članka si bodo verjetno izmislili še kakšnega), peti pa, da jim bo iz pipe v hiši nehala teči voda, če bo na oblasti desna vlada.

V življenju tehtamo med zaupanjem in dvomom. FOTO: Tatjana Splichal.

Velika previdnost in kritičnost sta potrebni tudi pri spremljanju vplivnih medijev, ki nam prodajajo zgodbe o katastrofalnih podnebnih spremembah, ubogih beguncih, dobrih nevladnih organizacijah in slabi vladi. Napačen je namreč vtis, da nam taka lahkovernost ne škodi. 

Tisti, ki držijo roko čez medije, bodo našo lahkovernost pretopili v politično in materialno korist, mi pa bomo škodo morda občutili šele čez mesece ali leta. Ali pa je sploh ne bomo, če bomo lahkoverno kupili novo medijsko zgodbo.

Vzrok in posledica

Ob velikem porastu prevar in lahkovernosti pa na drugi strani v razvitem zahodnem svetu opažamo upad vernosti. Zdi se, da sodobni človek zlahka verjame neumnostim in lepi embalaži, težko pa Bogu. To je na prvi pogled nesmiselno, v resnici pa gre verjetno za vzrok in posledico. Kdor se ne klanja Bogu, se pač priklanja čemu drugemu. Zato je za vsakega od nas na mestu vprašanje, ki smo ga zastavili v naslovu: »Komu pa jaz zaupam in verjamem?«

Prispevek je bil v celoti objavljen v tedniku Družina (31/2021).