Tema tokratnega srečanja, ki ga sicer organizirajo vsaka štiri leta, je bila »Mir v digitalnem svetu«. V sklepni izjavi ob koncu kongresa so udeleženci zapisali, da dogodek zapuščajo »duhovno in strokovno obogateni«. Kot poroča spletni portal Vatican News, so se katoliški medijski delavci zavezali, da ne bodo zgolj poročali o dogodkih, ko se zgodijo, ampak se bodo dejavno vključevali v podporo zgodbam, ki spodbujajo mir.

Časnikarji so v državah, kjer je svoboda tiska omejena, pogosto obsojeni na zaporne kazni.

Pred zaključkom letošnjega srečanja je ruski časnikar Dmitrij Muratov, skupaj s Filipinko Mario Ressa prejemnik Nobelove nagrade za mir za leto 2021, goreče pozval k svobodi medijev in časnikarje po vsem svetu spodbudil, naj se uprejo državnemu zatiranju in državno podprti propagandi. Muratov je udeležence kongresa nagovoril prek zoom povezave.

Po njegovih besedah je cilj propagandnih pripovedi normalizirati grozodejstva, ki jih države izvajajo ali nameravajo izvajati, mediji, ki ne podpirajo vladne linije, pa so deležni nadlegovanja in demoniziranja ter označeni za izdajalce. Časnikarji so v državah, kjer je svoboda tiska omejena, pogosto obsojeni na zaporne kazni.

Kako doseči mir v digitalnem svetu

Ob zaključku letošnjega srečanja so tudi katoliški medijski delavci sprejeli izjavo, v kateri priznavajo svojo ključno vlogo pri izgradnji miroljubne družbe. Zavezali so se, da bodo na ustvarjalne načine podpirali zgodbe, ki spodbujajo pravičnost, enakopravnost in okoljsko spreobrnjenje.

Udeleženci kongresa so izpostavili uničujoč učinek lažnih novic na sodobno družbo.

Udeleženci kongresa so povedali, da srečanje zapuščajo »z novimi spoznanji, zavedanjem in odločitvami«, ob tem pa dodali, da so našli »veliko stvari za premislek«. Opozorili so na »digitalni razkorak med bogatimi in revnimi« ter na dejstvo, da se »hiperpovezano« prebivalstvo sooča z odklopi, »ki vodijo v osamitev, zmedo in brezup«. Izpostavili so tudi »uničujoč učinek lažnih novic na sodobno družbo«.

Hkrati so v izjavi zaznali potrebo po »prehodu od individualnega udejstvovanja k oblikovanju skupnosti« ter potrebo po »tkanju mreže z resnico in lepoto vere in upanja«. Verjamejo, so zapisali, da je mogoče zgraditi novo družbo z ustvarjanjem zavesti, ki nas navdihuje za sodelovanje v miru z ljudmi različnih kultur, prepričanj, veroizpovedi in ideologij. Potrdili so tudi »pristno zanimanje za osebe z obrobja družbe«, ki vključuje sporočanje »resničnih in pomembnih informacij za spodbujanje njihovih prizadevanj«.

Časnikarji naj ne poročajo le o dejstvih, temveč naj podpirajo žrtve vojn in si prizadevajo za reševanje oboroženih sporov.

V izjavi so tudi pozvali »medijske delavce in državljane, naj ukrepajo za zaščito človekovih pravic civilistov, ki so se znašli na vojnih in konfliktnih območjih«, ter spodbudili časnikarje, naj ne poročajo le o dejstvih, temveč naj podpirajo žrtve vojn in si prizadevajo za reševanje oboroženih sporov.

Na koncu so udeleženci kongresa izrazili priznanje mladim, ki sodelujejo pri vzpostavljanju miru, in mlade po vsem svetu povabili, naj »se nam pridružijo v mirotvornih procesih«.

Dr. Paolo Ruffini. FOTO: Vatican Media

Močan premislek

Med udeleženci kongresa je bil tudi prefekt vatikanskega Dikasterija za komunikacijo dr. Paolo Ruffini. Ob sklepu kongresa je dejal, da je dogodek ponudil »zelo močan« premislek o prihodnosti in oceno preteklosti. Opozoril je predvsem na navdušenje mladih »v smislu, koliko stvari lahko v prihodnosti naredimo, da bi bili znamenje protislovja v svetu«, da bi skušali spremeniti področje komuniciranja, ki ga vse prepogosto ga zamenjujejo lažne novice in sovražni govor, da bi skušali iskati dobroto in resnico ter ju deliti z drugimi.

Sodobni svet je treba prenoviti, pri tem pa iti h koreninam krščanstva, k evangeliju.

Po Ruffinijevih besedah je to lahko uspešno le v primeru, »če ne bomo zgradili 'birokracije komunikatorjev', če Cerkev same sebe ne bo razumela kot ustanove, v katero je mogoče vstopiti le s posebnim dovoljenjem. Namesto tega, je dejal Ruffini, je treba zgraditi mrežo, »ki bo služila« in cenila zavzetost vseh, »mrežo deljenja ljubezni«.

Šele takrat, je dejal, »bomo sposobni, korak za korakom biti znamenje protislovja, graditi mir, kot nas je izzval ta kongres, v boju proti lažnim novicam, v prenavljanju sveta, ki ga je treba prenoviti, pri čemer je treba iti h koreninam krščanstva, k evangeliju«.