Ljubno ob Savinji je verjetno edina župnija v Sloveniji (morda pa tudi v širšem evropskem prostoru), ki zadnjo nedeljo v avgustu slovesno praznuje t. i. Konstancijevo nedeljo. Mladi iz župnije v čast temu svetniku že stoletja počastijo god sv. Konstancija - njegove relikvije hranijo v glavnem oltarju - s procesijo po kraju, travnikih in poljih, ter se z molitvijo, pesmijo in duhovnikovim blagoslovom z Najsvetejšim na vse štiri strani neba Bogu in svetnikom zahvalijo za letino ter ga prosijo blagoslova za naprej. Letos so slavje ves teden pripravljali mladi iz Savine in Sp. Primoža, in čeprav je v nedeljskem dopoldnevu vreme preprečilo procesijo (molitve so opravili kar v cerkvi), je bilo v podružnični cerkvi Marije Vnebovzete, ki je tudi pokopališka cerkev, mogočno in slovesno. Pred mašo je namreč upokojeni celjski škof Stanislav Lipovšek blagoslovil obnovitvena in restavratorska dela v notranjščini rosuljske cerkve. (več v novi tiskani Družini)

Škof Lipovšek je blagoslovil obnovitvena in restavratorska dela, v ozadju oltar sv. Florijana

Obnova fresk, štirih oltarjev in Layerjevega križevega pota

Baročno cerkev Marije Vnebovzete so obnavljali kar štiri leta pod vodstvom akademske slikarke Eve Kancler iz Starš pri Mariboru ter njenega očeta in sestre, Franca in Tine Zalokar. Obnovili so glavni oltar ter tri stranske oltarje: sv. Florjana, ki ga je leta 1885 izdelal Ivan Cesar iz Mozirja, sv. Neže in sv. Jakoba; obnovili so tudi prižnico in križev pot, delo kranjskega slikarja Leopolda Layerja, najbolj znan po tem, da je naslikal podobo brezjanske Matere Božje. Restavrirali so tudi znamenite stropne freske, naslikane leta 1865, ki prikazujejo vzklike litanij matere Božje, t. i. lavretanskih litanij. Nad obnovo je bedel Matija Plevnik iz celjskega Zavod za varstvo kulturne dediščine.

Na stropu cerkvene ladje so upodobljeni vzkliki litanij matere Božje


Martin Pušenjak, župnik župnije Ljubno ob Savinji

Martin Pušenjak: "Hvaležnost za prednike, ki so cerkev gradili ..."

»V srcu vedno znova ohranjajmo hvaležnost za tiste prednike, ki so cerkev zgradili, jo okrasili z oltarji in svetniki,« je dejal ljubenski župnik Martin Pušenjak in se zahvalil Ljubenčanom, »da so s srcem in z dušo v teh letih obnovili bogato krščansko dediščino, ki nas osrečuje in krepi.« Restavratorjem in vsem Ljubečanom, še posebej pa mladim, ki ohranjajo tradicijo Konstancijeve nedelje, se je zahvalil tudi škof Lipovšek. »Za to obnovo je veliko vaše ljubezni do duhovnega izročila, do umetnosti in vere, v obnovi je skrito vaše spoštovanje vernosti prednikov, ki so to svetišče postavili, ga umetnostno bogatili in v njem molili,« je dejal škof Lipovšek in pohvalil župljane Ljubnega ob Savinji, da so vredni nasledniki duhovne in kulturne dediščine. Škof je spomnil, da je to cerkev, kjer se Ljubečani poslavljajo od svojih dragih rajnih, zato so freske na stropu, ki prikazujejo 57 vzklikov k Mariji, še kako na mestu. »Marija je tolažnica žalostnih, pomoč kristjanov, kraljica angelov, vrata nebeška …,« je našteval škof in pokazal še na križev pot, v katerem pa se zrcali, kot je dejal, naše življenje.

Mašo v obnovljeni rosuljski cerkvi je daroval škof Stanislav Lipovšek, somaševali so domači župnik Martin Pušenjak in dekan dekanije Gornji Grad Aleksander Koren, ter župnik v Novi Štifti Alojzij Ternar in frančiškan p. Franci Seničar


Umetnostni zgodovinar, upokojeni dolgoletni kustos v Narodni galeriji

Ferdinand Šerbelj: "Cerkev je dobila prvotni baročni izraz"

Pred mašo je zbrane nagovoril umetnostni zgodovinar Ferdinand Šerbelj, eden največjih poznavalcev baročne umetnosti pri nas. Da je z obnovo cerkvene opreme, ki je tudi v širši okolici primer kakovostnega rezbarstva, cerkvi povrnil prvotni baročni izraz, je dejal Šerbelj: "To pa je slog 18. stoletja, s katerim se danes v kontekstu srednjeevropskega baroka, ki mu pripada tudi oznaka katoliški, poistoveti tudi slovenski prostor." Ko vstopamo v svetišče, je dejal Šerbelj, "nas s svojo lepoto in v občestvu svetnikov na oltarjih in freskah napolnjujejo dušo in srce. Ponovno ste potrdili skrb za našo kulturno dediščino, s tem pa tudi odnos do krščanskih vrednost, ki so pravzaprav kvas trdnejšemu povezovanju farne skupnosti." Šerbelj je spomnil, da je bil ta del naše domovine zaradi naravnih danosti obljuden že od pamtiveka. "V visokem srednjem veku pa je bil ta svet v duhovnem povezan z gornjegrajskimi benediktinci in njim gre zahvala, da so na prometni točki ob Savinji postavili cerkev sv. Elizabete, priprošnjice in zavetnice ubogih, ki ji je bilo svetništvo priznano že kmalu po smrti leta 1235, in z istoimeno župnijsko cerkvijo v Slovenj Gradcu sodi med prve njej posvečene cerkve na vsem Slovenskem. Zgledi svete Elizabete so v ta prostor gotovo vnašali duha sočutja in pomoči, danes bi temu rekli socialne ozaveščenosti. Tako se je skozi stoletja oblikovala tudi kulturna podoba sveta ob Savinji." Kar ozrimo se okoli, je povabil zbrane Šerbelj: "Kakšno bogastvo duha in koliko lepote hranijo božji hrami. So najzgovornejše priče naše spoštljive zgodovine in našega ustvarjalnega duha na naših tleh ter dokaz, da smo že dolga stoletja na tej sveti zemlji; da so torej te zgodovinske stvaritve priče naporov naših prednikov tudi neločljiv del našega narodnega ponosa, ki nas še kako obvezuje, da jih ohranimo zanamcem ne le kot materialno dediščino, ampak še več, z vsebino in duhovnim izročilom, da bodo to tudi oni vedeli od kod smo in kje smo." Pohvalil je restavratorsko ekipo: "Ne le, da je bilo vse lepo obnovljeno. V svojem imenu lahko zatrdim, da so bili restavratorski psoegi opravljeni tudi profesionalno."

(Več v novi tiskani Družini)

Slavje Konstancijeve nedelje so pripravili mladi iz Savine in Sp. Primoža


Za procesijo so iz kora pred oltar prišli tudi ljubenški cerkveni pevci, ki, kot je dejal župnik Pušenjak, s petjem obogatijo vsako procesijo, ki se jih v župniji Ljubno ob Savinji v cerkvenem letu zvrsti kar veliko.