Časovnica zaključka obnovitvenih del je sovpadla z jubilejnim svetim letom, desetletni projekt, ki se je začel marca 2015, pa je javnosti in znanstvenikom vrnil mojstrovino renesančnega slikarstva, izraz umetnosti Rafaela in njegovih učencev, so zapisali vatikanski mediji.

Konstantinova soba je ena od štirih sob s freskami italijanskega renesančnega umetnika Rafaela Santija v vatikanski Apostolski palači: dvorana, namenjena slovesnim obredom, je poimenovana po cesarju Konstantinu, ki je kristjanom z Milanskim ediktom leta 313 podelil svobodo veroizpovedi in krščanstvo razglasil za državno vero. Nastajati je začela med pontifikati Leona X. in Siksta V. v 16. stoletju.

Znamenita »Bitka pri Milvijskem mostu«. FOTO: Vatican Media

Rafaelove stanze so bile sprva mišljene kot stanovanje za papeža Julija II., prostore pa je poslikal Rafael s svojo delavnico pod vodstvom Giulia Romana in Giovana Francesca Pennija: renesančni mojstri so ustvarili veličastne stenske freske. Poleg Konstantinove sobe so poslikali še Heliodorovo sobo, Sobo podpisov in Sobo Požara v Borgu.

Obnova, zvesta izvirniku

Kot je pojasnila Barbara Jatta, direktorica Vatikanskih muzejev, obnova Konstantinove sobe ne pomeni le konservatorskega mejnika, »temveč tudi novo priložnost za kritično in vizualno interpretacijo enega najbolj simbolnih krajev renesančnega slikarstva««. Konstantinova soba bo znova postala »figurativni atlas redke pripovedne in simbolne moči«.

Obnova Konstantinove sobe velja za konservatorski mejnik. FOTO: Vatican Media

Umetnostni zgodovinar Fabrizio Biferali je pojasnil, da je obnova povrnila popolno berljivost vseh okrasnih dejavnikov, po besedah restavratorja Fabia Piacentinija pa je čiščenje obnovilo prvotne barve ter omogočilo novo razumevanje izvedbenih faz dela in tehničnega nanosa plasti. Prispevek Znanstvenoraziskovalnega kabineta, ki ga je vodil Fabio Morresi, je bil v tem procesu ključnega pomena.