Sprehod v Millstatt, kjer bo 23. junija Srečanje treh dežel



Sv. Rešnje telo je v sosednji Avstriji tudi državni praznik, in to je bilo čutiti tudi na avtocesti proti Beljaku in Salzburgu. Mesto Millstatt, kjer bo prihodnjo soboto, 23. junija, letošnje Srečanje treh dežel, je le 60 kilometrov oddaljeno od državne meje, ki je zarisana sredi avtocestnega predora pod Karavankami. Mimo Št. Jakoba v Rožu in drugih slovenskih vasi smo kmalu pri Beljaku in malo kasneje pri Spittalu. Obcestne table nas opozarjajo na Millstattsko jezero, in že smo na cesti, ki nas po nekaj kilometrih vožnje po slikoviti pokrajini, ob več kot 18 km dolgem jezeru, pripelje na cilj.

Slikovito mestece Millstatt je kulturno in turistično središče tega zahodnega dela Koroške. V jezeru so že prvi kopalci, večina turistov pa se sprehaja ob obali in se greje na ne preveč toplem junijskem soncu. V tem mestu bo torej letošnje Srečanje treh dežel, kamor naj bi prišlo veliko romarjev iz Slovenije, Koroške in Furlanije. Prišli bodo tudi škofje in številni duhovniki, da bi se srečali z Jezusom, kot pravi geslo. In tudi z ljudmi iz različnih dežel, da bi skupaj molili, si izmenjali izkušnje ter utrdili medsebojno povezanost in prijateljstvo.

Zakaj so organizatorji izbrali Millstatt? Zato, ker ima mesto bogato zgodovino, ki nas že več kot tisoč let v marsičem povezuje. Star rokopis iz leta 1170 pripoveduje o življenju sv. Domicijana, ki je bil koroški vojvoda. Ko je v 8. stoletju sprejel katoliško vero in se dal krstiti, je poganski tempelj spremenil v katoliško cerkev. Legenda pravi, da je uničil tisoč poganskih kipov. Od tod tudi ime kraja: mille statuae. Kakor koli je že bilo, mogočna cerkev kaže, da je že zelo stara, prav tako tudi zgradba nekdanjega benediktinskega samostana. Njegovi začetki segajo v 12. stoletje, cerkev pa je starejša. Povejmo še zanimivost, da so bili med oskrbniki samostana tudi naši celjski grofje, vse do smrti zadnjega Celjana Ulricha II. Danes je v nekdanjem samostanu duhovno in kulturno središče s številnimi mednarodnimi prireditvami. Mesto živi od turizma.

Osrednja slovesnost z mašo bo v parku ob jezeru v neposredni bližini nekdanjega samostana. Po maši bo veliko priložnosti za prijateljska srečanja, ogled starodavne cerkve s samostanom in za sprehod ob jezeru. Na poti proti domu se bomo slovenski romarji ustavili še v bližnjem mestu Spittal, kjer se bomo spomnili slovenskih beguncev, ki so v taborišču v tem mestu preživeli nekaj let, preden so odšli v Argentino in drugam po svetu. Nekaj deset rojakov je tedaj ostalo tu, kjer še danes skupaj s svojimi družinami predstavljajo zelo živo slovensko skupnost.

Naj temu kratkemu zapisu na koncu dodam še iskreno povabilo. Obrnite se na svoje župnike in se udeležite Srečanja treh dežel; z avtobusom ali pa z osebnimi avtomobili. Srečali se bomo z Jezusom in zanimivimi ljudmi ter spoznali lep biser avstrijske Koroške.