Koroški koledar 2020

Koroški koledar 2020 je uredila Irena Destovnik (izdala SPZ, založil JSKD).

Najprej je objavljen nekrolog Borutu-Sergeju Schnablu. S pisateljskega srečanja na Obirskem sta objavljeni spremni besedi Matjaža Kmecla in Reginalda Vospernika h knjigi Tihožitja in Besi Ericha Prunča ter povzetek predavanja Martine Piko-Rustia o narečni književnosti. Prav tako sta objavljena oba slavnostna nagovora, Johannesa Kodra prejemnici Rizzijeve nagrade Katji Sturm-Schnabl, in Lojzeta Dolinarja Kugyjevemu nagrajencu Robertu Kropiuniku.

Lev Detela piše o Slovencih na Dunaju, o pouku slovenščine na Dunaju pa Judita Babnik. Članek o poučevanju slovenščine na Koroškem je napisala Bernarda Kurasch Volavšek, vključevanje otrok priseljencev in otrok migrantov v slovenski šolski sistem je opisala Marijanca Ajša Vižintin.

Ob 100. obletnici rojstva Michaela Guttenbrunnerja o njem piše Erwin Köstler, o »pozabljeni ženski ustvarjalki« Luizi Pesjak Kristina Košič Humar, Marjan Pungartnik pa o literarnem sodelovanju med Mariborom in Gradcem.

O izgonu Slovencev med drugo svetovno vojno piše Ivan Vogrič, o poplebiscitnem obdobju pa Avguštin Malle in Danijel Grafenauer. Objavljen je govor Marjana Sturma ob predaji funkcije predsednika ZSO in članek Andreja Moharja ob 70-letnici ZKP. Sledijo povzetki govorov s spominskih proslav. Pregled slovenskega gledališkega dogajanja v sezoni 2018–2019 je zbral Andrej Leben. Koroški koledar 2020 je s fotografijami opremila Verena Gotthardt.

Literarna revija Rastje 13

Literarna revija Rastje, ki jo izdajata DSPA in SPZ (uredil jo je Miha Vrbinc), je prikaz raznolikega ustvarjanja tako uveljavljenih ter priznanih piscev kot mladih ustvarjalk in ustvarjalcev ter takih, ki že dalj časa pišejo, a doslej še niso objavljali. V reviji objavljajo vsi, ki radi pišejo in s tem ohranjajo živo pisano slovensko besedo. Rastje 13 objavlja prispevke 26 avtoric in avtorjev desetih razno­likih besedilnih zvrsti, s katerimi se ukvarjajo članice in člani Društva slovenskih pisateljev v Avstriji. Gustav Januš, ki je za opremo revije prispeval svoje slike, je tokrat v dvojni vlogi, kot pesnik in likovni umetnik.

Ob prispevkih, ki so prikaz ustvarjanja v slovenščini, dva prispevka prikazujeta tudi koroško stvarnost: Dominik Srienc je v svojem prispevku s kombiniranjem nemščine in slovenščine ponazoril živo dvojezičnost, Stanko Wakounig pa v odlomkih svojega dramskega besedila prav pred 100. obletnico koroškega plebiscita dramske­ga junaka sooča z jezikovnim okoljem, v katerem je slovenščina zasovražena in ogrožena. Tudi v drugih besedilih so prisotni zgodovinski trenutki, želja po preživetju, miru in sreči, upiranje usodi, doživljanje mladosti ter starosti itd.

Karl Prušnik - Gašper: Gamsi na plazu

Prvo izdajo Gamsov na plazu Karla Prušnika - Gašperja, ki je leta 1958 izšla pri Založbi Borec v Ljubljani, je uredil France Vreg - Mile. V prvem ponatisu, ki ga je leta 1974 izdala Založba Borec v Ljubljani, sta opombe uredila avtor in urednik Pavle Žaucer - Matjaž. V dru­gem ponatisu, ki sta ga leta 1981 izdali Založba Borec iz Ljubljane in Drava iz Celovca, je opombe posodobil urednik Pavle Žaucer - Matjaž, dodal pa je tudi Gašperjev življenjepis. Za četrto izdajo leta 1985 pri Založbi Borec iz Ljubljane je opombe posodobil urednik Pavle Žaucer - Matjaž. Knjigi je dodal seznam partizanskih grobišč na Koroškem, slovensko­-nemški seznam krajev in fotografije partizanskih spo­menikov na Koroškem.

Peta dopolnjena izdaja (uredila jo je Irena Destovnik, izdala SPZ & ZKP, založil JSKD) prihaja med bralce ob 100. obletni­ci koroškega plebiscita. Knjigi je dodan zajeten pregled spominske literature na temo izgona koroških Slovencev in njihovega upora proti nacizmu, ki je v slovenskem in nemškem jeziku izhajala med letoma 1946 in 2019: pregled je prispeval zgodovinar Avguštin Malle. Spremne besede h knjigi so prispevali Matjaž Kmecl, Peter Handke in Miklavž Komelj. Dodali so tudi seznam v besedilu uporabljenih kratic. Opombe je posodobila urednica Irena Destovnik, likovno pa je knjigo opremila Tanja Prušnik, vnukinja Karla Prušnika - Gašperja.

Dragana Laketić: Dadi in leteča torba

Zgodbo Dadi in leteča torba (Dadi und die fliegende Tasche) je napisala Dragana Laketić, knjižničarka v Slovenski študijski knjižnici v Celovcu. Knjigo je ilu­strirala Maja Lubi, besedilo je v nemščino prevedel Peter Wieser, spremno besedo pa je napisala Barbara Hanuš. Uredila jo je Jerneja Jezernik, izdala Knjigarna Haček & SPZ, založil pa JSKD.

Pravljičarja Dadija, ki z letečo torbo obiskuje vrtce in ljudske šole na Koroškem, številni otroci že poznajo. Knjiga je nastala kot odgovor na številna vprašanja radovednih otrok, ki med pravljičnimi uricami aktivno sodelujejo. Zgodba igrivo predstavi pomen knjig in knjižnice za otroke in odrasle ter tudi skrb za sočlo­veka. Ker so vanjo vpleteni resnični ljudje in prostori, bralke in bralci v besedilu in ilustra­cijah lahko marsikoga prepoznajo. S tem želimo otroke še bolj pritegniti k branju. Knjiga je prijazno oblikovana tudi za otroke z bralnimi težavami. Prav tako postavitev besedila omo­goča hkratno spremljanje zgodbe v obeh jezikih. Zgodba o Dadiju in leteči torbi odpira različne teme, zato so na koncu tudi vprašanja, ki bodo učiteljem, staršem in mentorjem pomagala pri pogovorih.