Krščanska kulturna zveza je letošnjo prireditev Koroška poje v celovškem Domu glasbe v nedeljo, 11. marca, posvetila duhovniku, zborovodji in zbiralcu ljudskih pesmi Francetu Ciganu (1908-1971). Šest koroških zborov in glasbenih sestavov: MePZ J. P. Gallus, zbor nižje stopnje Slovenske gimnazije, kvintet Donét iz Podjune, New Times Jazz Combo iz Šmihela, tamburaški ansambel Loče ter duo Gabriel Lipuš (tenor) in Elisabeth Väth-Schadler (klavir), ob njih pa še gostujoča zbora, Dekliški zbor svetega Stanislava iz Ljubljane in MePZ F. B. Sedej iz zamejskega Števerjana so se na prireditvi predstavili vsaj z eno od Ciganovih duhovnih ali posvetnih pesmi. Pesem je spremljala življenjska zgodba Franceta Cigana, prek kratkih nagovorov na filmskem posnetku so se ga spominjali njegovi sopotniki, duhovniki, učenci in gojenci. Več o glasbeniku in duhovniku Francetu Ciganu v novi tiskani številki Družine.

Janko Krištof: "Cigana štejemo med najbolj pomembne osebnosti na Koroškem po drugi svetovni vojni."
»Ko se spominjamo ljudi, ki so v preteklosti delovali v dobrobit naše kulture in naše narodne skupnosti, jim izkazujemo čast in izražamo svojo hvaležnost za opravljeno delo, ki še vedno na določen način zaznamuje naše življenje,« je v nagovoru ob predstavitvi lika in dela Franceta Cigana, delo enega najpomembnejših glasbenih ustvarjalcev na avstrijskem Koroškem, dejal predsednik Krščanske kulturne zveze, duhovnik Janko Krištof: "Življenje, lik in delo glasbene in duhovniške osebnosti Franceta Cigana naj danes na novo zasveti med nami. Na ta način izrazimo, da je pomemben tudi za današnji čas, za današnji trenutek, za naše kulturno ustvarjanje. Z njim nadaljujemo njegovo delo in njegova prizadevanja. Tako obletnica in spomin nista usmerjena le v preteklost, temveč nas spodbujata k delu, ki nas čaka. Lik gospoda Cigana nas spodbuja k delu z mladino, k prizadevanju za kakovost naših zborov, k poživljanju in ohranjevanju domače pevske kulture, k ljubezni do slovenske ljudske pesmi." Čeprav Franceta Cigana ne omenja Enciklopedija ne leksikon Glasbeniki, po besedah Krištofa France Cigan s svojim glasbenim, pedagoškim in znanstvenim delom šteje med najbolj pomembne osebnosti na Koroškem po drugi svetovni vojni. Navedel je dr. Pavla Zablatnika, ki je zapisal, da si je prof. dr. France Cigan "zlasti z nevenljivimi zaslugami za našo glasbeno kulturo postavil trajen spomenik, bolj trpežen kot bron". Ob podelitvi Gallusove plakete so v utemeljitvi zapisali, da je Cigan »brez dvoma centralna osebnost glasbenega življenja koroških Slovencev«. Po besedah njegovih sodobnikov je imel pedagog in vzgojitelj "srce, polno ljubezni do mladih. Imel je srce, polno ljubezni do naše pesmi.“ In to ljubezen do koroške pesmi želijo Korošci, kot je sklenil nagovor Janko Krištof, "nositi v srcih tudi mi, s hvaležnostjo se klanjamo Francetu Ciganu in ga hočemo ohranjati v spominu".

Zakaj je Prekmurec France Cigan prišel na Koroško, po katerem delu ga najbolj poznamo in kaj je zapisal v duhovno oporoko pa v tiskani številki Družine.

Mešani pevski zbor Jakob Petelin Gallus je leta 1960 ustanovil France Cigan, zdaj ga vodi Mario Podrečnik.

Vsi nastopajoči so ob koncu zapeli Ciganovi skladbi Koroška domovina in Prisega.

Prireditve v Domu glasbe v Celovcu sta se udeležila tudi ljubljanski nadškof Stanislav Zore in rektor doma Sodalitas v Tinjah Jože Kopeinig

Fotografije: Vincenc Gotthardt/Nedelja