Kot smo že pisali v tiskani številki Družine (številka 29, stran 12) kulturno društvo Miran Jarc Škocjan pri Domžalah tudi v letošnjem poletju v poletno gledališče privablja tisoče obiskovalcev. Že 15. poletni festival so odprli z jubilejnim koncertom Slovenskega komornega zbora v cerkvi sv. Lenarta na Krtini, nadaljevali s koncertom ansambla Franca Miheliča, konec junija pa je na studeniškem odru gostovala ljubljanska Opera z uspešnico La Traviata. Festival pa je dosegel svoj vrhunec s premiero domače gledališke predstave, tokrat so na oder postavili igro Kralj gora in ljudomrznik. V igri sodeluje prek 70 igralcev in drugih gledališčnikov, delo avstrijskega dramatika Ferdinanda Raimunda je režiral Alojzij Stražar, glasbo je napisal Slavko Avsenik ml., v glavnih vlogah pa nastopata Jože Vunšek in Jure Sešek. Premierno so igro uprizorili v soboto, 18. julija in jo ponovili že naslednji dan, v juliju in avgustu pa sledi še štirinajst ponovitev.

Astragalusa oziroma kralja gora igra Jože Vunšek, gospoda Trapeža oziroma ljudomrznika pa Jure Sešek.

iz tiskane številke Družine:

Ljudomrznik se preobrazi

Osrednji lik predstave – kot pove že naslov – je ugledni bogati gospod pl. Trapež (Jure Sešek), ki se je, globoko razočaran nad svetom in ljudmi okoli sebe, odločil za ljudomrzništvo do ljudi okoli sebe: sovražen je do svoje že četrte žene, ki naj bi mu stregla po življenju, ljubosumen na svojo hčer in ji ne dovoli poroke z mladim slikarjem, sumničav do služinčadi, v kateri vidi same pokvarjence. Dobro se počuti edino sam v naravi, kjer najde zatočišče in pomiri svojo mržnjo do ljudi. Zato zapusti bogati dom in si kupi skromno oglarsko kočico, da bi se umaknil sprijenemu svetu … V naravi se pojavi dobri duh Astralagus (Jože Vunšek) in kot kralj gora Trapeža ozdravlja zablode ter ga z nastavljanjem ogledala prepriča, da se mora ljudomrzništvu odreči, če želi najti dušni mir.

Igra komičnih situacij in karakterne komike

»Raimundov kralj gora in ljudomrznik je igra, v kateri vse mrgoli od teatraličnih domislekov, komičnih situacij, besednih iger, karakterne komike,« je zapisal prevajalec Borut Trekman in dodal, da igra sicer temelji na realnem zapletu, vendar je ta zaplet ves čas soočan s svetom čarobnih bitij in sploh čarovnij, ki močno vplivajo na dramsko dogajanje. »Igra o ljudomrznikovi preobrazbi v strpnega, plemenitega človeka je od začetka do konca ena sama zabava, v kateri pa se skriva tudi veliko tehtnih spoznanj o človekovi naravi, ki nevsiljivo sprožajo vrsto globljih premislekov o njej tudi v gledalcu.«

Avstrijski dramatik Ferdinand Raimud (1790–1837) sodi med najimenitnejše predstavnike evropskega »ljudskega« gledališča. Igra Kralj gora in ljudomrznik je v avstrijskih in nemških gledališčih pogosto izvajana predstava, po njej posegajo največja gledališča in najbolj slovita imena nemško govoreče odrske ustvarjalnosti.

V predstavi nastopa prek 30 igralcev, se enkrat toliko jih s predstavo sodeluje na drug način (kostumi, scena ...)

V tiskani številki Družine smo se o predstavi pogovarjali z režiserjem Lojzetom Stražarjem. Na vprašanje, kaj besedilo sporoča sodobnemu človeku, je povedal:

"V tekstu se lahko najde vsak sodoben človek. Kdo še ni izkusil na lastni koži prevare, laži, hinavščine najbližjih? Trapež je v svojem bistvu dober človek, posojal je denar prijateljem in znancem, pa mu nihče ni vrnil, zato je postal nezaupljiv do vseh. Nezaupljivost je šla čez mero do točke, ko ni maral videti nikogar več. Podobnih zgodb dobrih ljudi, ki preveč zaupajo bližnjim, potem pa so opeharjeni, je v sodobnem svetu veliko, igra je še kako aktualna. Tudi v resničnem življenju bi moralo biti več takih zgodb, da dobro zmaga nad zlim … Pravzaprav je predstava samokritika sodobnega človeka."

Več v tiskani izdaji Družine številka 29.

Spored predstav najdete na spletni strani www.studenec.net, vstopnice si lahko zagotovite po telefonu 051/61 61 51 (v tiskani izdaji smo jo zapisali narobe, za kar se opravičujemo!) ali 051/ 61 41 41