V mnogih slovenskih Marijinih božjepotnih svetiščih je bilo slovesno že sinoči: na večino krajih so pred ali po maši pripravili procesije z Marijinim kipom (ali milostno podobo) in lučkami, ponekod so v molitvi in češčenju Marijo častili vso noč. Posebej slovesno je bilo na Zaplazu, kjer je mašo daroval novomeški škof Andrej Glavan, saj jo bo danes, na sam praznik, kot predsednik slovenske škofovske konference mašo daroval v narodnem svetišču na Brezjah. Več sto romarjev se je pred mašo zbralo v župnijski cerkvi v Čatežu in se v procesiji, ob molitvi rožnega venca in prepevanju Marijinih pesmi, odpravilo v božjepotno svetišče na Zaplaz. »Ko smo se vzpenjali iz Čateža v božjepotno svetišče, je bila cerkev na hribu v megli, zdelo se je, kot bi se z Marijo vzpenjali v nebo,« je dejal Marko Japelj ob začetku maše, ki jo je škof Glavan ob somaševanju številnih duhovnikov, daroval na zunanjem oltarnem prostoru, verniki pa so lahko prek velikega zaslona mašo spremljali tudi na toplem v cerkvi.

Dolga procesija z Marijinim čudodelnim kipom se je vila iz župnijske cerkve v Čatežu v božjepotno svetišče na Zaplazu (foto: Ksenja Hočevar)


"Ko smo se bližali cerkvi na vrhu, je bilo svetišče v megli. Zdelo se je, kot bi se z Marijo vzpenjali v nebo," je dejal ob začetku maše župnik Marko Japelj (foto: K. H.)

»Praznik Marije Vnebovzete je praznik upanja, je praznik pričakovanja srečne prihodnosti!« je dejal škof Andrej Glavan. »Marija je most med zemljo in nebesi. Po Mariji nam je Bog vedno in povsod blizu. Marija nam je bližje kakor katerikoli drug človek. Vsakdo se more v svoji slabosti in grehu obrniti na to Mater, ki nas ljubi in razume. To posebej doživljamo to v romarskih središčih na teh milostnih krajih.«

Škof Andrej Glavan se je v pridigi spomnil 100. obletnice začetka prve svetovne vojne.


Škof Glavan se je – tako kot se bodo danes v prazničnih nagovorih vsi škofje – spomnil na stoletnico začetka druge svetovne vojne. »Vojne morije so nesrečne posledice ranjene in grešne človeške narave,« je dejal škof Glavan in citiral pesnika Simona Gregorčiča, ki je v svoji pesmi Soči predvidel vojne grozote prve svetovne vojne: »Tod sekla bridka bodo jekla, in ti mi boš krvava tekla«. Da smo Slovenci doživljali prvo svetovno vojno kot izredno hudo preizkušnjo in bolečo izgubo številnih fantov je dejal škof in navedel besede papeža sv. Pij X., ki je skušal že na začetku pogasiti vojni požar: »Trpim za vse tiste, ki umirajo na bojiščih. Trpim za njihove duše, za njihove družine. O ta vojna. Čutim, da bo to moja smrt. Moji ubogi otroci! Rad bi žrtvoval svoje življenje, da bi preprečil bolečine tolikim ljudem.« Nekaj tednov pozneje je papež res »od žalosti umrl«, je dejal škof Glavan in spomnil še na naslednjega papeža, Benedikta XV., ki je vojno imenoval vojno žalostno in nepotrebno morijo in sredi najhujših bojev na soški fronti pozval svet, naj se v molitvi zateče k Mariji. »Papež Benedikt XV. je leta 1917 v litanije vpeljal vzklik KRALJICA MIRU prosi za nas, ki ga molimo še danes. Škof je povabil zbrane na Zaplazu, kjer je tudi grob blaženega Alojzija Grozdeta, naj prosijo Kraljico miru, da izprosi mir v dušah, v družinah, mir v narodu in med narodi.

Velikošmarenske vigilije na Zaplazu se je kljub slabemu vremenu udeležilo več sto ljudi.