Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Kregarjev križev pot iz Brežic na ogled v Ljubljani

Za vas piše:
M. M.
Objava: 06. 03. 2023 / 07:29
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 07.03.2023 / 11:37
Ustavi predvajanje Nalaganje
Kregarjev križev pot iz Brežic na ogled v Ljubljani
FOTO: Ksenja Hočevar

Kregarjev križev pot iz Brežic na ogled v Ljubljani

V Zavodu sv. Sanislava v Šentvidu v Ljubljani so včeraj zvečer odprli razstavo križevega pota, ki ga je duhovnik, slikar, učitelj in Prešernov nagrajenec Stane Kregar naredil za župnijsko cerkev v Brežicah. Letos sicer mineva 50 let od njegove smrti.

V sodelovanju z Društvom 1824 iz Brežic so v Zavodu sv. Stanislava v postnem času postavili na ogled slike križevega pota, ki ga je Stane Kregar leta 1970 naslikal za župnijsko cerkev sv. Lovrenca v Brežicah.

Razstavo sta odprla duhovnika, brežiški župnik Ivan Šumljak in direktor Zavoda sv. Stanislava Tone Česen. FOTO: Ksenja Hočevar

Cerkev je bila v letih 1962–1966 temeljito prenovljena po načrtih arhitekta Cirila Zazule, oltarno steno v prezbiteriju pa je poslikal Stane Kregar, ki je naslikal tudi podobo Device Marije za stranski oltar in prizor Kristusovega krsta nad krstilnim kamnom, so pojasnili organizatorji razstave: »Kregar je tudi avtor barvnih oken v prezbiteriju in ladji ter rozete nad portalom. Za cerkev je naslikal tudi križev pot, ki pa so ga ob prenovi v devetdesetih letih nadomestili s starejšim, po tirolskih vzorih naslikanim križevim potom iz 19. stoletja.«

Bernarda Stenovec je predstavila povezavo Kregarja z Zavodom sv. Stanislava. FOTO: Ksenja Hočevar

V Zavodu sv. Stanislava izražajo hvaležnost Župniji Brežice in Društvu 1824, ki sta omogočila postavitev razstave in s tem seznanitev z delčkom bogatega Kregarjevega sakralnega opusa.

Križev pot je predstavila umetnostna zgodovinarka in direktorica Posavskega muzeja Brežice Alenka Černelič Krošelj. FOTO: Ksenja Hočevar

Galerija Staneta Kregarja sicer hrani najobsežnejšo zbirko Kregarjevih slik s posvetno tematiko in zbirko osnutkov za slikana okna. »Kregarjeva sakralna dela niso narativna, temveč idealistična z izrazito uporabo ikonografskih simbolov in barv, slogovno pa se približujejo zadnji fazi njegove umetnosti – novi figuraliki«, so še zapisali v spremnem besedilu ob odprtju razstave.

Z glasbo so odprtje razstave obogatile učenke Glasbene šole Matije Tomca s profesorico Barbaro Tišler. FOTO: Ksenja Hočevar


Nalaganje
Nazaj na vrh