Skupina amaterskih gledaliških igralcev iz Dražgoš bo uprizorila igro na prostem Sveta Lucija, ki jo je leta 1913 prav za to vas na koncu Selške doline napisal Janez Evangelist Krek. V Dražgošah je Krek imel dobrega prijatelja, župnika Antona Pfajfarja, ta je pod Jelovico služboval v času, ko je bila, kot je zapisal režiser igre Rok Pintar, vas ideološko zelo razklana. »To je Kreka najverjetneje spodbudilo, da je Dražgošanom poklonil igro, s katero jim je na njegov svojstveno, nevsiljivo način želel pokazati drugačno pot – pot k spravi.«

Dvanajst amaterskih Dražgošanov, ki se združujejo v gledališki skupini Za plotom, bo Krekovo igro odigralo na zemljišču domačina Boža Lotriča

»Vi Dražgošani se morate potegniti tudi za svojo faro!«

Dogajanje je Krek umestil globoko v zgodovino, upe položil v mlajše generacije rodove, na dekleta, svoja najmočnejša sporočila pa v usta romarja Kroparja (igral ga Andrej Frelih), ki Dražgošanom v igri natrosi nekaj krepkih, a pohvali tudi njihovo odločnost in vztrajnost. Med drugim je Krek preko Kroparja pozval: »Vi Dražgošani se morate potegniti tudi za svojo faro!« Verjetno si ni mislil, pravi režiser Pintar, »da bodo te besede dobrih sto let pozneje in 143 let po tem, ko so Dražgoše postale samostojna župnija, spet tako aktualne. Ali pač?«

Krek je v igri podal brezčasna sporočila za Dražgošanom in vsem Slovencem

Igra je po besedah režiserja »značilen odraz Krekovega delovanja z neizmerno željo pokazati narodu pot k izboljšanju. Majhna vas ali majhen narod lahko nekaj doseže le, če združi svoje moči in zasleduje isti cilj, a najprej mora videti tudi svoje napake in odpustiti napake drugim. Brezčasna sporočila za Dražgoše in ves slovenski prostor!« Gledališka skupina Za plotom in KTD Dražgoše s predsednico društva Lidijo Jelenc so prizorišče igre na prostem postavili kar na zemljišču domačina Boža Lotriča, v igri nastopa dvanajst domačinov in še deset otrok, odigrali pa jo bodo v treh narečjih: kroparskem, primorskem (zgornji del baške grape) in dolenjskem.

Glavno sporočilo Dražgošanom je Krek položil v usta romarjaKroparja, odigra ga Andrej Frelih

Kot pojasnilo k igri je Krek zapisal:

Ako jo zaviješ po Selški dolini in dospeš do vasi Češnjica, se tu dolina razdeli; glavna pot pelje dalje v Železnike, druga po Dašnici in tretja se obrne proti vasi Rudno. Nad Rudnom zagledaš, kako te s hriba dol pozdravlja lična cerkev sv. Lucije, bele hiše in zidani kozolci. To je župnija Dražgoše. Stoji 855 metrov nad morjem, izmed župnij starološke dekanije najviše. – Proti severu jo ščiti Jelovška gora; zasluži si to ime, ker je, raztezujoča se do bohinjske doline, vsa posajena z jelovim lesom. Lep razgled se iz Dražgoš odpre na sosednje hribe: Ratitovec, Blegoš, Koprivnik, Lebnik itd. – Že prejšnja stoletja je cerkev slovela kot božja pot. Več romarjev je tu zadobilo zopet svoje zdravje. Cerkev je bila posvečena leta 1642, veliki oltar sv. Lucije pa je bil dogotovljen leta 1658. Oltarji so štirje, vsi v slikovitem baročnem slogu; samo na oltarju svetega Antona je čez 80 angelcev. Zadnje tri leta so bili vsi popravljeni in na novo pozlačeni; prav čaroben je pogled nanje, ko se vsipljejo nanje solnčni žarki. – Romarji iz različnih krajev so obiskovali božjo pot svete Lucije, posebno iz Krope, iz bohinjske in poljanske strani in iz loške okolice. Novejši čas to romanje zlasti od bohinjske strani ponehuje; vendar so ostali še v navadi 4 shodi na leto, 3. nedeljo po veliki noči, nedeljo po sv. Jakobu , na praznik Marijinega Imena in na dan sv. Lucije; najbolj je še obiskan shod na nedeljo Marijinega Imena. – Naj še ta knjižica (igra) pripomore k večjemu češčenju svete Lucije!

Krekovo igro Sveta Lucija bodo Dražošani odigrali šestkrat ob koncih tedna: 23., 24. in 25. avgusta, vedno ob 20. uri, ter 30. in 31. avgusta ob 20. uri ter v nedeljo, 1. septembra, ob 19.30 uri. Vstopnine ne bo, zaželjeni bodo prostovoljni prispevki.