10. oktober je svetovni dan duševnega zdravja. Letošnji se osredotoča predvsem na preprečevanje samomora. Prav do 10. oktobra, kar je mesec dni več kot prejšnja leta, je potekala akcija Prekolesarimo Slovenijo, ki ozavešča o tem, da je samomor mogoče preprečiti.

Fotografija je simbolična. Foto: T. S.

Pri Nacionalnem institutu za javno zdravje (NIJZ) želijo poudariti pomen sodelovanja in povezovanja vseh v prizadevanjih za preprečevanje, prepoznavanje, zdravljenje in okrevanje ob pojavu duševnih težav in motenj ter krepitev dobrega duševnega zdravja vseh prebivalcev. Dobro duševno zdravje je namreč temelj zdravja, posledično pa tudi socialne in gospodarske stabilnosti, družbene blaginje in kakovosti življenja vseh ljudi. NIJZ zato izvaja številne aktivnosti in preventivne programe na področju duševnega zdravja in preprečevanja samomora.

Slovenija še vedno nad evropskim povprečjem

Krepitev duševnega zdravja je pomemben dejavnik pri preprečevanju samomora. Stopnja umrljivosti zaradi samomora se je v zadnjih desetletjih v Sloveniji znižala za več kot 30 %, vendar se po številu samomorov na 100.000 prebivalcev še vedno uvrščamo nad evropsko povprečje.

Zaradi samomora v Sloveniji umre letno skoraj 400 ljudi, pri čemer so samomori pri moških tri- do štirikrat pogostejši kot pri ženskah. V obdobju izvajanja Nacionalnega programa duševnega zdravja 2018-2028 bodo aktivnosti usmerjene predvsem v omejevanje dostopnosti do sredstev za samomor, zmanjševanje porabe alkohola, zgodnji identifikaciji ogroženih oseb, zagotavljanje dostopnosti do pomoči in dvigu ozaveščenosti in pismenosti na področju duševnega zdravja, s poudarkom na preprečevanju samomora.

Duševna obolenja se začnejo že pri 14 letih

Kar polovica vseh duševnih obolenj se začne že do 14. leta starosti, a jih žal v začetku pogosto spregledamo. Zato je skrb za duševno zdravje pomembno še posebej pri otrocih in mladostnikih. H krepitvi duševnega zdravja spadajo pozitiven in realen odnos do sebe in drugih, samospoštovanje, dobri medosebni odnosi, sposobnost uspešnega spopadanja z vsakodnevnimi težavami in korist posameznika k skupnemu dobremu.

Včasih pa vseh dejavnikov tveganja ni mogoče zajeziti, zato je nujna tudi krepitev psihične odpornosti, sposobnosti posameznika, da se uspešno spopade s stresom in obvladuje težave, na katere nima vpliva.

Duševne težave še vedno spremlja družbena zaznamovanost

Za zmanjšanje števila samomorov in okrepitev duševnega zdravja je nujno vključujoče okolje, ne pa družbena izključenost, ki še vedno spremlja duševne težave. Ljudje, ki imajo težave in niso sprejeti oz. slišani, tudi pomoči ne zmorejo poiskati in prejeti. Izključenost je pogosto posledica nezadostnega poznavanja ozadja duševnih bolezni. Prav tako pa na NIJZ poudarjajo, da samomor ne sme biti tabu in da se je tudi o njem treba odprto pogovarjati.

»Ozaveščanje skupnosti in odpravljanje tabujev je pomembno, saj s tem ustvarjamo okolje, ki spodbuja sodelovanje in soodločanje v skupnosti, spoprijemanje s stresorji, reševanje problemov in omogoča dvig pismenosti o duševnem zdravju,« je povedala vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) v Sloveniji dr. Aiga Rurane.

Tudi politiki bi morali vedno upoštevati vpliv svojih političnih odločitev na duševno zdravje prebivalstva oziroma na področja ali determinante, ki vplivajo na naše duševno zdravje, so dodali pri NIJZ.

Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028

Lani je bila sprejeta Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028 (ReNPDZ), ki se osredotoča na preprečevanje duševnih težav in motenj od najzgodnejšega obdobja do pozne starosti ter zgodnje odkrivanje in celostno obravnavo oseb z duševnimi težavami in motnjami po principu interdisciplinarne in skupnostne obravnave, na preprečevanje samomorilnega vedenja,

Vzpostavljajo se centri za duševno zdravje, organizirajo se psihoedukativne delavnice

V Sloveniji vzpostavljajo v pomoč obolelim za duševnimi boleznimi Centre za duševno zdravje otrok in mladostnikov (CDZOM) in Centre za duševno zdravje odraslih (CDZO), posameznikom pa pomagajo tudi na psihoedukativnih delavnicah Spoprijemanje s stresom, Podpora pri spoprijemanju z depresijo in Podpora pri spoprijemanju s tesnobo. Namenjene so tistim, ki se spoprijemajo z obremenjujočimi simptomi stresa, depresije in anksioznih motenj.

Na delavnici se udeleženci seznanijo z značilnostmi svojih težav in načini zdravljenja oz. spoprijemanja z njimi ter spoznajo, kaj lahko sami naredijo za izboljšanje svojega počutja. Ljudem v duševni stiski je na voljo tudi brezplačno strokovno svetovanje v mreži psiholoških svetovalnic Posvet in sicer v Ljubljani, Kranju, Celju, Laškem, Zagorju ob Savi, Mariboru, Murski Soboti, Slovenj Gradcu, Postojni, Idriji, Kopru in Novi Gorici.