P. Janez Sraka se je rodil leta 1946 v vasi Melinci v Prekmurju. Osnovno šolo je obiskoval v rojstni vasi in Beltincih, gimnazijo pa v Mariboru, kjer je maturiral leta 1965. Septembra istega leta je vstopil v Družbo Jezusovo. Filozofijo je končal v Zagrebu, teologijo in politične vede pa v Rimu. Papež Pavel VI. ga je v svetem letu 1975 v Rimu posvetil v duhovnika. Kot duhovnik je bil dvakrat kaplan v Mariboru, nekaj let je posvetil študiju v Rimu, bil je odgovorni urednik revije Kristjanova obzorja, šestnajst let je vodil slovenske oddaje Radia Vatikan, od leta 2010 pa ima novo, razvejano apostolsko poslanstvo v Mariboru.

Pater Janez, po vrnitvi iz Rima si vodja katoliških izobražencev v Mariboru. Večkrat se oglasiš s svojim mnenjem. V tem kot izobraženci izstopaš. Ali ne bi morali krščanski izobraženci biti bolj profilirani in angažirani, še posebej v času, ko je večina prebivalstva apatična, zavedena itd.?

Najprej hvala, da ste opazili prisotnost skupine katoliških izobražencev v Mariboru v našem prostoru! Vsekakor je na mestu tudi Vaša želja, da bi se izobraženci po vsej domovini bolj profilirali in več storili, da bi bilo manj apatičnosti med nami. Naj povem, da z veliko žalostjo v srcu in dokaj nemočni zremo na apatičnost med kristjani. Naše poslanstvo je dvojno. Najprej, da molimo v ta namen, potem pa, da podamo dovolj utemeljenih izhodišč na teološki, filozofski, miselni, bivanjski, praktični in še kakšni ravni, da se bodo ljudje lažje zares svobodno odločali in delovali, da sedanje stanje spremenimo na bolje. Izobraženci se pri tem prvi jasno zavedamo, da velikih svobodnih odločitev ni mogoče ukazati, ker bi to bilo zoper bistvo svobode. Moramo pa jih omogočati in pričakovati. Za to vas že sedaj vse vabim k sodelovanju, da svojo svobodo živimo kot odločanje za dobro in vse tisto, kar krepi življenje.

Bil si odgovorni urednik jezuitske revije Kristjanova obzorja, ki je po Tvoje odhodu postala Communio – Kristjanova obzorja. Kaj ste imeli predvsem za cilj revije, s kakšnimi vsebinami postreči našega kristjana?

Prvi cilj je bil v Sloveniji izdajati revijo na ravni podobnih evropskih katoliških revij, kot so Obnovljeni život na Hrvaškem, La Civilta' Cattolica v Italiji, Stimmen de Zeit v Nemčiji, Études v Franciji, mednarodna revija Communio. To niso strogo znanstvene revije, prinašajo pa tehtne članke o teologiji, duhovnosti, filozofiji, socialnem nauku Cerkve, kulturi, lotevajo pa se tudi perečih vprašanj v krajevnih Cerkva. Drugi cilj je bil, da se na Slovenskem vedno bolj sliši glas naših kristjanov, še zlasti vernikov laikov, kako oni vidijo svoje mesto v Cerkvi in družbi po 2. vatikanskem koncilu in v vedno bolj razkristjanjeni slovenski družbi.

Ker si dolga leta spremljal od blizu dogajanje v Vatikanu, ti je gotovo znano, kako pomemben je obisk ad limina naših škofov Rimu v tem času?
Obisk škofov ad limina je zelo pomemben. Najprej že zato, ker se pripravlja zelo dolgo in škofje morajo napisati zelo podrobna poročila za vse glavne kongregacije (za nauk vere, škofe, duhovnike, redovnike, družine, zakramente, edinost kristjanov, socialni nauk Cerkve…), in sicer kako posamezna škofija določeno področje oznanja ali živi. Škofje obiščejo tudi vse ključne vatikanske ustanove in se pogovarjajo z njihovimi voditelji, se osebno in skupno srečajo s papežem. Uradni obisk ad limina ima tudi duhovno razsežnost. Med obiskom v Rimu so škofje dolžni somaševati v vseh štirih rimskih bazilikah za predpisane namene. Apostolski nuncij ne sodeluje le pri pripravi na obisk, ampak samo dogajanje med obiskom vsaj od daleč spremlja in je po drugih kanalih obveščen. Vse dogajanje se tako budno spremlja in dokumentira.

O Srakovem delovanju v medijih, njegovi knjigi, družbi in obisku ad limina si preberite v naslednji tiskani izdaji Družine (št. 10).