Janez Podobnik: Kako ga je vera oblikovala v aktivnega državljana?

Janez Podobnik je na vprašanje, kako so Cerkev in posamezni duhovniki že v prejšnjem režimu vplivali na njegovo oblikovanje v aktivnega državljana in domoljuba, odgovoril, da ima za svojo angažirano državljanstvo ključno zaslugo njegova globoka vraščenost v krščanstvo. Posebej je izpostavil pomen družine.

Da pa je dobro pripravljen vstopil v prostore javnega in političnega, imata največ zaslug Vinko Kobal in gibanje Pot, kasneje pa tudi delovanje v krogu 2000 in v medškofijskem odboru za študente. Izrazil je hvaležnost duhovnikom in laikom, ki so mu v prijateljskih »ognjiščih« omogočili osebno rast in sprejemanje odgovornosti. Po njegovih besedah je bila ključna karizma Vinka Kobala, ki je v mladih krepila zavest, da krščanska vera ni zgolj intimna in osebna, temveč ima tudi pomembno družbeno razsežnost.

Jan Zobec: pogumno na volitve

Jan Zobec, ki se zaradi bolezni pogovornega srečanja ni mogel udeležiti, je v svojem prispevku pravnozgodovinsko orisal načelo ločitve Cerkve in države. Opisal je tudi delovanje nekdanjega nedemokratičnega komunističnega sistema, ki je kot svojega največjega nasprotnika videl prav Katoliško cerkev.

Poudaril je, da kristjani nimajo le pravice, temveč tudi poklicanost k aktivni državljanski drži. Ob tem je pozval k pogumnemu udeleževanju volitev ter k odločni obrambi slovenske in širše zahodne civilizacijske paradigme.

nagovor-jana-zobca.docxJože Kurinčič: čas za večjo prisotnost kristjanov v družbi

Jože Kurinčič je predstavil delovanje politikov kristjanov v samostojni Sloveniji. Izrazil je pohvalo njihovi pokončni in moralni drži, saj so po njegovem mnenju v veliki meri ostali »neomadeževani«, brez afer in nezakonitosti.

Poudaril je, da morajo kristjani bolj aktivno in neposredno sodelovati v javnem življenju – od šol, krajevnih skupnosti in občin do različnih struktur civilne družbe. Pri tem je izpostavil pomen družbenega nauka Cerkve, zlasti subsidiarnosti.

Mojca Škrinjar in Drago Arko: Pogled iz osebnih izkušenj

Mojca Škrinjar je iz svojih izkušenj učiteljice, ravnateljice in poslanke izpostavila ključno vlogo šolstva pri oblikovanju celovitih in odgovornih osebnosti. Posebej je poudarila pomen domovinske vzgoje ter izpostavila, da krščansko prepričanje ni in ne sme biti ovira v pedagoškem poklicu. Ob tem je opozorila na pomembno vlogo pedagoških fakultet pri krepitvi ugleda učiteljskega poklica v družbi.

Drago Arko je predstavil svoje delovanje kot akademski glasbenik. Kot kristjana ga v življenju vodijo vrednote vere, upanja in ljubezni.

Ali je Slovenija še katoliška država?

Na dogodku so bila odprta tudi številna širša vprašanja:

• ali je Slovenija še katoliška država,

• kako naj se aktivni katoličani odzovejo na »plenilsko« razumevanje države in koruptivne prakse,

• vprašanje ureditve spomenika slovenski osamosvojitvi na Trgu republike

• ter zaskrbljujoči demografski trendi.

Udeleženci so poudarili, da nizka rodnost predstavlja enega ključnih izzivov sodobne Slovenije. Ob tem so izrazili potrebo po oblikovanju širšega, nadstrankarskega in neideološkega gibanja, ki bi v sodelovanju s Cerkvijo, občinami, državo ter civilno družbo iskalo rešitve za ta pomemben družbeni problem – 35 let po ustanovitvi samostojne države.