Glavni cilj izraelskih in ameriških napadov je bilo uničenje iranskega jedrskega programa. Analitiki se razlikujejo po ocenah, v kolikšni meri so ga uspeli zaustaviti ali upočasniti njegov razvoj. Potrebna bodo nova pogajanja z Iranom, da se zagotovi njegovo sodelovanje z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo. Spopad je za dva tedna preusmeril pozornost svetovne javnosti iz Ukrajine, Gaze in drugih žarišč, predvsem pa vplival na življenje ljudi v Iranu in Izraelu. Pogledali smo, kako so ga doživljali kristjani, ki živijo v teh dveh državah.

Mir se doseže z mirnim reševanjem konfliktov, prizadevanjem za pravičnost, spravo in človeško dostojanstvo. (Kardinal Dominique Joseph Mathieu)

»Hitro se naučiš razlikovati zvoke«

Iz Irana se je med spopadi za vatikanske medije oglasil nadškof Teherana in Isfahana za katoličane latinskega obreda, kardinal Dominique Joseph Mathieu, ki je pred kratkim obiskal Slovenijo. Kot je dejal, je » v obeh državah veliko tako namernih kot nenamernih civilnih žrtev «. Nekateri iz latinske katoliške skupnosti so odšli iz prestolnice, drugi so ostali, vsi pa molijo za vrnitev k pogajanjem. Kardinal je povedal, da tam, kjer biva, ni siren in zaklonišč, ampak so se ravnali po zvokih letal in protizračne obrambe, »ki se jih hitro naučiš razlikovati«.

Kardinal Mathieu med obiskom v Sloveniji. FOTO: Matic Brbre

Zaostrovanje po besedah Mathieuja »vzbuja strah pred najhujšim in nas vodi v misel, da ni več omejitev, da je vse mogoče in opravičljivo, tudi to, da se 'mir doseže z vojno'. Toda mir ne pomeni utišanja iz strahu. Mir se doseže z mirnim reševanjem konfliktov, prizadevanjem za pravičnost, spravo in človeško dostojanstvo.« Položaj je kardinal primerjal z učenci v čolnu med nevihto, medtem ko je Jezus spal, in se vprašal: »Imamo vero v Jezusa, ki zapreti vetru in vodi, da se umirita in se povrne mir?«

Položaj kristjanov v Iranu

V Iranu naj bi živeli okoli dvajset do trideset tisoč katoličanov različnih obredov (kaldejskega, armenskega in latinskega). Krščanstvo je uradno priznana religija, o skupnem številu kristjanov pa ni zanesljivih podatkov (ocene segajo od 117.000 do enega milijona). Medtem ko uživajo priznane krščanske skupnosti določeno mero verske svobode, organizacija Open Doors opozarja na težak položaj predvsem tistih iranskih kristjanov, ki so se spreobrnili iz islama. Večinoma so vključeni v nepriznane podtalne evangelijske ali binkoštne »hišne cerkve«, pogosto pa se zgodi, da so brez dokazov osumljeni sodelovanja z »sovražnimi vladami«. Po izraelskem napadu na Iran je v državi po poročanju Amnesty International naraslo število aretacij zaradi vohunjenja za Izrael, osumljeni pa naj bi bili podvrženi mučenju, hitrim procesom in jim grozi smrtna kazen.

Zbujanje med alarmi

Na drugi strani so kristjani v Izraelu doživljali stalno grožnjo iranskih raket. Piotr Żelazko vodi vikariat za hebrejsko govoreče katoličane latinskega patriarhata v Jeruzalemu, v katerega so vključeni spreobrnjenci iz judovstva, priseljenci iz Rusije, Ukrajine in drugih držav ter tuji delavci (povečini iz Filipinov). Za AgenSIR je povedal, da so jih vsako noč zbujali alarmi. Ker je bilo zbiranje prenevarno, so vernike oprostili nedeljske obveznosti, molili pa so preko spletnih povezav, kot med pandemijo. Duhovniki so bili vedno na voljo in delili obhajilo med obiski na domovih.

»Tukaj so ljudje močni, odporni in vedno odprti za dialog,« pravi Igino Sistilli, ki skrbi za katoličane v Hajfi. Kot je povedal, so med hebrejsko govorečimi verniki različna mnenja o politiki, a ohranjajo edinost. Posebej težko mu je bilo, ko na praznik Svetega rešnjega telesa ni mogel deliti obhajila, so pa zato »lomili 'kruh' Besede«.

Umirajo in trpijo večinoma civilisti, ljudje, ki niso krivi, ljudje, ki imajo pravico do življenja in dostojanstva. (Ibrahim Faltas)

Nezaustavljiv eksodus?

Vikar frančiškanske Kustodije Svete dežele Ibrahim Faltas je v razmišljanju za vatikanske medije opozoril na psihološke travme in izgubo upanja v prihodnost. Spomnil je na bolnišnico Soroka v Beršebi, ki so jo zadele iranske rakete, po drugi strani pa na nemogoče razmere v bolnišnicah v Gazi, kjer so ogrožena življenja novorojenčkov. »Umirajo in trpijo večinoma civilisti, ljudje, ki niso krivi, ljudje, ki imajo pravico do življenja in dostojanstva,« je še dejal frančiškan.

P. Ibrahim Faltas, vikar Kustodije Svete dežele. FOTO: Kustodija Svete dežele

Večino kristjanov v Sveti deželi predstavljajo verniki arabskega rodu. V prispevku za AgenSIR je Faltas povedal, da ga številne arabske krščanske družine »prosijo za pomoč, ko zaradi vse slabših razmer poskušajo priti do Egipta« in naprej v varnejše države. Primerjal jih je s sveto družino, ki je prav tako bežala v Egipt v času preganjanja. Dejal je, da razume družine, ki odhajajo, a čuti grenkobo, ker ni mogoče ustaviti eksodusa kristjanov iz Svete dežele. »Jeruzalem mora biti za svet konkretno znamenje, ki priznava mirno sobivanje med ljudstvi, ker je mir mogoč«, je dodal Faltas.