Poročilo s tretjega evropskega ekumenskega zborovanja v romunskem mestu Sibiu

V organizaciji Sveta evropskih škofovskih konferenc (CCEE) Svet evropskih škofovskih konferenc (CCEE) vključuje vseh štiriintrideset evropskih škofovskih konferenc. Predsednik Sveta je kardinal Péter Erdö, nadškof iz Estergoma–Budimpešte, podpredsednika pa sta kardinal Josip Bozanić, zagrebški nadškof in kardinal Jean-Pierre Ricard, nadškof iz Bordeauxa. Generalni tajnik Sveta je msgr. Aldo Giordano. Sedež ima v St. Gallnu v Švici. Več informacij o Svetu evropskih škofovskih konferenc najdete na spletni strani: http://www.ccee.ch/. in Konference evropskih Cerkva (KEK) Konferenca evropskih Cerkva (CEC) je ekumenska ustanova, ki povezuje 125 protestantskih in pravoslavnih Cerkva in 25 pridruženih organizacij iz vse Evrope. je od 4. do 9. septembra 2007 v romunskem mestu Sibiu potekalo tretje evropsko ekumensko zborovanje pod geslom Kristusova luč razsvetljuje vse. Več informacij in povezav najdete na spletni strani: http://www.eea3.org/. Na zborovanju se je zbralo 2500 udeležencev, od tega 1600 delegatov različnih krščanskih Cerkva. Slovensko škofovsko konferenco (SŠK) je na zborovanju zastopalo sedem delegatov: škof msgr. dr. Marjan Turnšek, dr. Bogdan Dolenc, evropska poslanka prof. Ljudmila Novak, dr. Igor Bahovec, p. dr. Tadej Strehovec OFM, s. Hermina Nemšak FBS in dr. Andrej Saje. Zvezo evropskih konferenc redovnih ustanov (UCESM) je zastopala s. Barbara Šelih HKL, na zborovanju pa je bilo tudi nekaj slovenskih predstavnikov Marijinega dela.

Prvo ekumensko zborovanje je bilo leta 1989 v Baslu, drugo pa 1997 v Gradcu. Različne krščanske cerkve so leta 2001 podpisale ekumensko listino, s katero so se na osnovi zakramenta sv. krsta in drugih skupnih teoloških prvin zavzele za intenzivnejše nadaljevanje ekumenskega dialoga. Na letošnje zborovanje so se posamezne Cerkve pripravljale s srečanjema v Rimu januarja 2006 in v Wittenbergu februarja 2007. Kot zastopnik SŠK je na teh srečanjih sodeloval dr. Bogdan Dolenc, profesor ekleziologije in ekumenizma na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.

Program zborovanja je bil zasnovan tako, da so predavatelji v dopoldanskem času predstavili izhodišča za popoldansko delo v forumih, ki je bilo razdeljeno na tri vsebinske enote. V tematskem sklopu prvega dne zborovanja smo se delegati udeležili forumov edinost, duhovnost in pričevanje. Drugi dan, ki je nosil naslov Kristusova luč in Evropa, je bil posvečen razmišljanju o Evropi in procesu združevanja. Delegati smo sodelovali v forumih, kjer je potekala razprava o Evropi, verstvih ter migracijah. Kristusova luč in svet pa je bil naslov tretjega dne zborovanja, ki je udeležencem ponudil možnost sodelovanja v forumih stvarstvo, pravičnost in mir. Vzporedno so potekale tudi okrogle mize, razstave, molitve v cerkvah različnih veroizpovedi in kulturne prireditve.

V vrsti govornikov z odmevnimi razmišljanji so nastopili: kardinal Peter Erdö, predsednik CCEE in nadškof iz Budimpešte, kardinal Josip Bozanić, zagrebški nadškof in podpredsednik CCEE, kardinal Walter Kasper, predsednik Papeškega sveta za edinost kristjanov, milanski kardinal Dionigi Tettamanzi in pravoslavni carigrajski patriarh Bartolomej I. Med politiki so med drugimi spregovorili: Manuel Barroso, predsednik Evropske komisije, Jan Figel, evropski komisar za kulturo in izobraževanje in romunski predsednik, Trajan Bacescu. Predsednik Evropske komisije je izpostavil pomembno vlogo Cerkva pri gradnji moderne Evrope, ki temelji na krščanskih koreninah, zato Evropska zveza z njimi goji stalen, odprt in pregleden dialog ter ceni njihov prispevek pri gradnji nove Evrope.

V okviru foruma na temo Evrope je nastopila evropska poslanka, prof. Ljudmila Novak. Poudarila je, da združevanje evropskih držav prinaša nove prednosti in izzive. Članstvo v Uniji daje večje možnosti za mobilnost, razvoj in blagostanje, hkrati pa ima tudi negativne posledice, kot so razbite družine, osamljenost, razočaranje in duhovna praznina. Po njenih besedah je za srečno prihodnost poleg uspešne ekonomije in gospodarstva potrebno graditi na duhovnih vrednotah. Cerkve imajo pri tem nalogo, da vsaka na svoj način današnjemu človeku približa evangeljsko sporočilo, pri oznanjevanju pa je potrebno uporabiti tudi nove metode in oblike, prilagojene potrebam sodobnega človeka. Samo s sodelovanjem politike in Cerkva je mogoče doseči večjo enotnost in blagostanje državljanov.

Ob koncu je bila javnosti predstavljena sklepna poslanica, ki je povzela bistvene zaključke zborovanja. Prizadevanje za edinost, ki vključuje različnost tradicij posameznih skupnosti, zahteva osebni napor in spreobrnjenje srca, molitev in posvečevanje življenja. Edinost je možna, ker je predvsem božje delo. Kristjani smo poklicani, da živimo iz božje besede in pričujemo za vstalega Jezusa ter v okolje prinašamo mir, pravičnost, solidarnost in novo upanje. Zborovanje je poleg edinosti med Cerkvami spregovorilo tudi o edinosti med narodi in ljudmi različnih nazorov in veroizpovedi. Čim bližje bomo evangeljskemu idealu, tem bližje bomo tudi drug drugemu. Zavezani smo dialogu z drugimi Cerkvami in politično skupnostjo v skrbi za duhovni blagor slehernega človeka.

Udeležence zborovanja je nagovorila simbolika šotora, v katerem so bila skupna srečanja. Spomnila nas je, da smo na tem svetu romarji. V skupni molitvi in osebnih srečanjih smo doživeli občestvo, ki ga želimo nadaljevati v domačih krščanskih skupnostih. Začutili smo resničnost besed govornikov, da morajo Cerkve med seboj vse bolj postajati sestre, narodi pa bratje. Da bomo ta ideal uresničili, smo odgovorni prav vsi.


TU SŠK