Včeraj je na Poljskem izšla knjiga dnevniških zapiskov blaženega papeža Janeza Pavla II. (1978-2005) z naslovom »Janez Pavel II. Ves sem v Božjih rokah«.

Janez Pavel II. je v svoji oporoki osebnemu tajniku Stanislavu Dziwiszu naročil, naj njegove osebne zapiske, ki jih je ustvaril med julijem 1962 in marcem 2003, sežge. Kardinal Dziwisz je storil nasprotno – zapiske je v knjižni obliki predstavil (zaenkrat) poljski javnosti. Poljaki so razdeljeni. Nekateri občudujejo pogum in vztrajnost nekdanjega osebnega tajnika, drugi pa so ogorčeni, da kardinal Dziwisz ni upošteval poslednje volje priljubljenega papeža.

Kardinal je pred kratkim pojasnil, da preprosto »ni imel poguma« za sežig zapiskov. Za objavo se je odločil v prepričanju, da so zapisane misli ključ do razumevanja duhovnosti Janeza Pavla II. in naj bi vernikom razodele njegov »odnos do Boga, sočloveka in samega sebe«. Ob včerajšnjem izidu knjige na Poljskem je bila kritiko kardinala Dziwisza slišati pogosteje kot pohvalo njegovemu pogumu.

»Ne zdi se mi prav, da cerkveni predstavnik ne upošteva poslednje volje in avoritete papeža, ne glede na vzrok«, je dejala poljska vernica. »Nisem povsem prepričana, da se kardinal Dziwisz v celoti zaveda resnosti svojega početja.«





Knjiga v poljskem jeziku vsebuje verske meditacije, ki jih je Karol Wojtyla beležil med julijem 1962 in marcem 2003, v obdobju, ko se je iz škofa na Poljskem prelevil v priljubljenega papeža, ki je obredel ves svet. V načrtu so že prevodi dela v angleški in druge jezike, o podrobnostih pa zaenkrat še ni kaj dosti znano. Kardinalova odločitev za objavo zapiskov ne pomeni dvoma v papeževo nezmotljivost, kot nekateri zmotno mislijo, saj ta velja le za področje cerkvenega nauka.

Kljub temu so ljudje ogorčeni, da zaupnik nekdanjega papeža ne upošteva njegovih napotkov, še posebej pri izvrševanju nečesa tako pomembnega, kot je oporoka. Svoje negodovanje z odločitvijo kardinala Dziwisza so razširili tudi po medmrežju.

Sama knjiga se utegne izkazati kot precej trd oreh za povprečnega bralca. Obsega 640 strani večinoma globoko verskih, strnjenih in na trenutke skrivnostnih misli ali miselnih tokov, ki temeljijo na svetopisemskih odlomkih. Duhovniki, teologi in filozofi bodo gotovo dobili kakšen navdih – laikom pa se bo besedilo zdelo precej hermetično.

V zgodovini poznamo tudi druge primere, ko izvrševalci oporok niso upoštevali poslednje želje znanega pokojnika, naj njegovo delo po smrti uničijo. Sin ruskega pisca Vladimirja Nabokova, Dimitrij, je objavil očetovo nedokončano delo z naslovom »Laurin original«, za katerega je Nabokov izrecno želel, naj se po njegovi smrti sežge; Dimitrij je svoje dejanje upravičil z izgovorom, da se v zgodovino književnosti ni želel zapisati kot »literarni piroman«.

Kardinal Dziwisz je bil ob svoji odločitvi pripravljen na obtožbe izdajstva. Skoraj 40 let je bil osebni tajnik in zaupnik Janeza Pavla II. tako na Poljskem kot v Vatikanu, kjer poznavalci zatrjujejo, da je v zadnjih letih, ko je poljskemu papežu zdravje že močno pešalo, sprejemal ključne odločitve njegovega pontifikata. Po smrti Janeza Pavla II. leta 2005 je bil imenovan za nadškofa v Krakovu na jugu Poljske, kjer zdaj gradi muzej v spomin na poljskega papeža, čemur naj bi bil namenjen tudi izkupiček od prodaje knjige.

»Sploh nisem dvomil«, je nedavno dejal. »Ti zapiski so tako pomembni, toliko povedo o duhovnosti njegove osebe, o čudovitem papežu, da bi bil resnično greh, če bi jih uničili.« Ob tem je omenil stisko zgodovinarjev po tem, ko so bila sežgana pisma papeža Pija XII.

Ugledni cerkveni komentator, poljski duhovnik Adam Boniecki, je v poljskem katoliškem tedniku zapisal, da je bil »sprva neprijetno presenečen« nad Dziwiszevo odločitvijo, ko pa je knjigo prebral, »sem hvaležen, da je tvegal in upošteval lastno vest, da ni ostal pikolovski formalist«.

Kardinala podpirajo tudi nekateri verniki. »Nauki in molitve našega papeža so za nas izjemno dragoceni in bi jih morali pozorno preučiti«, pove ena izmed njih. »Hvaležni moramo biti, da nam je kardinal Dziwisz te zapiske pustil.«

Odvetniki na Poljskem si niso edini, ali je kardinal kršil zakon, ker ni upošteval oporoke, v kateri je izrecno zapisano: »Sežgi moje osebne zapiske.« Na Poljskem imajo pomankljivo izročilo glede izvrševalcev oporoke, zato predpisi niso tako enoznačni. Kot pojasnjuje poljski odvetnik, brez natančne preučitve celotne oporoke niti ni prepričan, ali je kardinal Dziwisz po poljski zakonodaji njen izvrševalec.

Duhovnik Jan Machniak, ki je napisal predgovor za knjigo osebnih zapiskov Janeza Pavla II., je dejal, da je delo namenjeno bralcem, ki želijo v svoje življenje vnesti red, ali pa potrebujejo vodenje v lastni duhovni rasti.

Morda bo knjiga za večje presenečenje poskrbela s tem, česar v njej primanjkuje: opazk o svetovnih dogodkih, ki so privedli do padca komunizma v domovini Janeza Pavla II. in pri čemer je blaženi papež odigral ključno vlogo.

Vir: www.nydailynews.com
Foto: splet