Ta dan namreč že v zgodnjih jutranjih urah pridejo duhovniki in verniki iz vseh šestih otoških župnij v procesiji s križi in župnijskimi prapori v mesto Rab, kjer se jim na zadnjem delu romanja pridružijo še tamkajšnji verniki s čudodelno podobo Matere Božje iz samostana sv. Andrije.

Procesija s čudodelno podobo Matere Božje iz samostana sv. Andrije. FOTO: Tatjana Splichal

Ženske so v procesiji oblečene v narodne noše in skupaj z moškimi prepevajo cerkvene pesmi in molijo. Somaševanje je po običaju ob 10. uri dopoldne v tamkajšnji cerkvi Marijinega vnebovzetja. Zaobljuba je sicer povezana z epidemijo kuge, ki je po otoku Rabu pustošila sredi 15. stoletja. Mnogi prebivalci so tedaj našli upanje in rešitev v veri, zato so sebe in svoje potomce zaobljubili Odrešeniku Jezusu Kristusu.

Ženske so v procesiji oblečene v narodne noše. FOTO: Tatjana Splichal

Ta procesija že več kot pet stoletij pričuje o močni in nepretrgani duhovni edinosti celotnega otoka Raba.

Ta procesija že več kot pet stoletij preizprašuje trdnost vere slehernega udeleženca, hkrati pa pričuje o močni in nepretrgani duhovni edinosti celotnega otoka. Tudi letos je potekala po vodstvom krškega škofa Ivice Petanjka in rabskega župnika msgr. Mladena Mrakovčića. Kot narekuje tradicija, je škof v procesijo ponesel podobo Čudodelne Gospe Rabske, ki jo hranijo v samostanski cerkvi sv. Andrije sester benediktink.

Petsto let star verski običaj še danes poveže celo mesto. FOTO: Tatjana Splichal

To podobo po običaju zadnjo aprilsko nedeljo ponesejo po ulicah mesta Rab do župnijske cerkve, kjer se ob njej nato ves Marijin mesec maj verniki množično zbirajo k molitvi in pobožnosti. Po romanju in slovesni sveti maši so nato na Trgu Municipium Arba pripravili še skupno druženje z brezplačno malico za vse številne udeležence romanja.

Sveta maša v župnijski cerkvi. FOTO: Tatjana Splichal

Procesije se je letos udeležila tudi naša sodelavka, fotografinja Tatjana Splichal. Med dopustovanjem na otoku je v mestu Rab obiskala samostansko trgovinico, ki jo vodijo sestre benediktinke. Med njimi je tudi sestra Cvetka iz Slovenije, ki se vedno razveseli obiska iz domačih krajev. Med klepetom je našo sodelavko Tatjano povabila na procesijo, ki je bila naslednjega dne. »Ta petsto let stara tradicija je res praznik celega mesta. Procesija je bila res čudovita, mimohod je trajal vsaj četrt ure,« je povedala fotografinja, ki je slovesnost ujela tudi v fotografski objektiv. 

Fotografije si oglejte v spodnji galeriji:

1/21