Lašček
Objava:
11. 05. 2011 / 12:43
Deli:
Čas branja:
4 minute
Nazadnje Posodobljeno:
09.04.2021 / 13:15
Lašček
Slovenija še nikoli ni imela toliko prebivalcev kot danes, vendar je poselitev zgoščena le okrog večjih naselij, mnogi manjši in odročnejši kraji pa so se v minulih desetletjih spraznili. Taka usodaje doletela tudi Banjško planoto, ki se razprostira med Soško dolino na zahodu in Čepovanskim dolom na vzhodu. To dobro začutimo med vzponom na njen najvišji vrh Lašček, saj pot ne vijuga le med drevesi, skalami in vrtačami, ampak tudi med sedanjostjo in preteklostjo, ki se kaže v zapuščenih hišah in
kamnitih ogradah. Te so nekoč oklepale pašnike, zdaj pa samevajo sredi gozda.
Na močno zakraselem vzhodnem robu Banjške planote leži vas Lokovec. Samotne domačije in zaselki v njej so raztresene tako daleč naokrog, da je od enega do drugega konca vasi menda kar tri ure hoda. Prvi stalni naseljenci v vasi so bili oglarji (28. maja bo v Lokovcu srečanje oglarjev Slovenije), pozneje se je v njej razcvetelo kovaštvo. Kraj je imel leta 1900 kar 1.445 prebivalcev, danes pa jih ima manj kot tristo. V Lokovcu se je rodil tudi koprski škof Metod Pirih. Razstava o njegovem življenju in delu je na ogled v nekdanjem župnišču, kjer si lahko ob predhodni najavi pri Turističnem društvu Lokovec ogledamo tudi Mali muzej kovaštva.
Krožna pot na Lašček se začne pri župnijski cerkvi sv. Petra in Pavla. Če zavijemo pred nekdanjo šolo v desno, kamor nas vabi napis Lašček 1.45h, prispemo že po nekaj korakih do gozda. Pot se hitro položi in potegne med skale, ki so na gosto posejane med drevjem. V senci krošenj sameva tudi kamnita ograda. Preprosta gola za njo že dolgo nista videla žoge, saj tla med njima pokriva morje modrih spominčic.
V četrt ure prispemo do asfaltne ceste, ki se kmalu spremeni v makadam. Ta nas pripelje do skupinice hiš, od katerih nadaljujemo do zapuščene domačije. Tik preden se začne kolovoz za njo občutneje spuščati, prestopimo na gozdno stezo. Ob njej je v začetku maja polno peterolistnih konopnic s svetlo vijoličnimi cvetovi. Malo naprej se v senci krošenj skrivajo na pol porušene stavbe. Za vhodnimi vrati brez kljuke in stekla opazimo kup kamenja. Strehe in zadnje stene ni več, na samih vratih pa še razločno vidimo nekaj črk in preprostih okraskov, ki govorijo o minljivosti življenja.
Pozneje se pot potegne mimo hiše z luknjasto streho, se znova skrije med drevje, prečka travnik in se skozi gozd spusti do asfaltne ceste. Z nje čez nekaj deset metrov zavijemo v levo na kamnito pot, prečkamo pašnik in se vzpnemo na sedelce, od koder hitro dosežemo kopast vrh. Na njem je vpisna knjiga in razgledna plošča, prek katere nam pogled uhaja k verigi gora med Krnom in Rodico.
Če se želimo do cerkve v Lokovcu vrniti po drugem delu krožne poti, krenemo z vrha proti severu. Čez nekaj minut se na označenem razpotju ločimo od poti na Vrh Ječmenc. Hodimo večinoma po gozdu, ki ga pogosto prekinjajo kamnite ograde. Le mislimo si lahko, s kolikšnim trudom so si nekdanji prebivalci teh krajev za njimi uredili pašnike. Če bi jim kdo rekel, da bo nekoč vse to prerasel gozd, mu najbrž ne bi verjeli.
Ko prispemo na pašnik, zavijemo pri skalah desno in nadaljujemo do označenega razpotja, do katerega smo z vrha hodili tričetrt ure. Pozneje gre pot mimo globokega brezna, po dobri uri in četrt pa se začne spreminjati v kolovoz, ki nas pripelje do asfaltne ceste. Po njej se mimo samotnih domačij vrnemo do izhodišča.
OSNOVNI PODATKI
Izhodišče: Lokovec (župnijska cerkev sv. Petra in Pavla)
Dostop: Iz Čepovana, kamor se lahko pripeljemo iz Solkana, z Mosta na Soči ali po drzno speljani makadamski cesti iz Dolenje Trebuše, nadaljujemo proti Lokovcu. Ko se vzpnemo na Banjško planoto, zavijemo pri kažipotu za Zg. in Sr. Lokovec v desno do cerkve, kjer pustimo avto.
Višinska razlika: 200 m.
Dolžina vzpona: 1.45 ure
Dolžina krožne poti: dobre tri ure in pol.
Kratek opis poti: Od cerkve v Lokovcu pelje na Lašček krožna planinska pot, ki je sestavljena iz približno enako dolge desne in leve polovice. Desna pot se večkrat izvije iz objema dreves in zavijuga med samotnimi domačijami, leva pa pelje skoraj ves čas po gozdu, le pred vrnitvijo v Lokovec se pridruži asfaltni cesti. Pot je lahka in odlično označena, vendar moramo biti med hojo vseeno pozorni, saj je na njej veliko razpotij.
Zemljevid: Goriška, 1 : 50.000.
Več informacij o Banjški planoti: www.
turisticnodrustvolokovec.si in www. planota.si.
NEDELJSKA MAŠA
K maši gremo lahko v župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika v Čepovanu ali v župnijski cerkvi sv. Petra in Pavla v Lokovcu.
kamnitih ogradah. Te so nekoč oklepale pašnike, zdaj pa samevajo sredi gozda.
Na močno zakraselem vzhodnem robu Banjške planote leži vas Lokovec. Samotne domačije in zaselki v njej so raztresene tako daleč naokrog, da je od enega do drugega konca vasi menda kar tri ure hoda. Prvi stalni naseljenci v vasi so bili oglarji (28. maja bo v Lokovcu srečanje oglarjev Slovenije), pozneje se je v njej razcvetelo kovaštvo. Kraj je imel leta 1900 kar 1.445 prebivalcev, danes pa jih ima manj kot tristo. V Lokovcu se je rodil tudi koprski škof Metod Pirih. Razstava o njegovem življenju in delu je na ogled v nekdanjem župnišču, kjer si lahko ob predhodni najavi pri Turističnem društvu Lokovec ogledamo tudi Mali muzej kovaštva.
Krožna pot na Lašček se začne pri župnijski cerkvi sv. Petra in Pavla. Če zavijemo pred nekdanjo šolo v desno, kamor nas vabi napis Lašček 1.45h, prispemo že po nekaj korakih do gozda. Pot se hitro položi in potegne med skale, ki so na gosto posejane med drevjem. V senci krošenj sameva tudi kamnita ograda. Preprosta gola za njo že dolgo nista videla žoge, saj tla med njima pokriva morje modrih spominčic.
V četrt ure prispemo do asfaltne ceste, ki se kmalu spremeni v makadam. Ta nas pripelje do skupinice hiš, od katerih nadaljujemo do zapuščene domačije. Tik preden se začne kolovoz za njo občutneje spuščati, prestopimo na gozdno stezo. Ob njej je v začetku maja polno peterolistnih konopnic s svetlo vijoličnimi cvetovi. Malo naprej se v senci krošenj skrivajo na pol porušene stavbe. Za vhodnimi vrati brez kljuke in stekla opazimo kup kamenja. Strehe in zadnje stene ni več, na samih vratih pa še razločno vidimo nekaj črk in preprostih okraskov, ki govorijo o minljivosti življenja.
Pozneje se pot potegne mimo hiše z luknjasto streho, se znova skrije med drevje, prečka travnik in se skozi gozd spusti do asfaltne ceste. Z nje čez nekaj deset metrov zavijemo v levo na kamnito pot, prečkamo pašnik in se vzpnemo na sedelce, od koder hitro dosežemo kopast vrh. Na njem je vpisna knjiga in razgledna plošča, prek katere nam pogled uhaja k verigi gora med Krnom in Rodico.
Če se želimo do cerkve v Lokovcu vrniti po drugem delu krožne poti, krenemo z vrha proti severu. Čez nekaj minut se na označenem razpotju ločimo od poti na Vrh Ječmenc. Hodimo večinoma po gozdu, ki ga pogosto prekinjajo kamnite ograde. Le mislimo si lahko, s kolikšnim trudom so si nekdanji prebivalci teh krajev za njimi uredili pašnike. Če bi jim kdo rekel, da bo nekoč vse to prerasel gozd, mu najbrž ne bi verjeli.
Ko prispemo na pašnik, zavijemo pri skalah desno in nadaljujemo do označenega razpotja, do katerega smo z vrha hodili tričetrt ure. Pozneje gre pot mimo globokega brezna, po dobri uri in četrt pa se začne spreminjati v kolovoz, ki nas pripelje do asfaltne ceste. Po njej se mimo samotnih domačij vrnemo do izhodišča.
OSNOVNI PODATKI
Izhodišče: Lokovec (župnijska cerkev sv. Petra in Pavla)
Dostop: Iz Čepovana, kamor se lahko pripeljemo iz Solkana, z Mosta na Soči ali po drzno speljani makadamski cesti iz Dolenje Trebuše, nadaljujemo proti Lokovcu. Ko se vzpnemo na Banjško planoto, zavijemo pri kažipotu za Zg. in Sr. Lokovec v desno do cerkve, kjer pustimo avto.
Višinska razlika: 200 m.
Dolžina vzpona: 1.45 ure
Dolžina krožne poti: dobre tri ure in pol.
Kratek opis poti: Od cerkve v Lokovcu pelje na Lašček krožna planinska pot, ki je sestavljena iz približno enako dolge desne in leve polovice. Desna pot se večkrat izvije iz objema dreves in zavijuga med samotnimi domačijami, leva pa pelje skoraj ves čas po gozdu, le pred vrnitvijo v Lokovec se pridruži asfaltni cesti. Pot je lahka in odlično označena, vendar moramo biti med hojo vseeno pozorni, saj je na njej veliko razpotij.
Zemljevid: Goriška, 1 : 50.000.
Več informacij o Banjški planoti: www.
turisticnodrustvolokovec.si in www. planota.si.
NEDELJSKA MAŠA
K maši gremo lahko v župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika v Čepovanu ali v župnijski cerkvi sv. Petra in Pavla v Lokovcu.
