Lenart Škof s knjigo Bog v postkrščanstvu. FOTO: Ivo Žajdela

Slovenska matica je v zbirki Slovenska filozofska misel izdala knjigo Lenarta Škofa Bog v postkrščanstvu. Izvirno slovensko filozofsko delo je sklepni del njegove filozofske trilogije – po Etiki diha (2013) in Antigoninih sestrah (2018). Knjiga v slovenski prostor prvič prinaša izvirno monografsko delo, posvečeno filozofski teologiji, pri čemer se avtor v knjigi ukvarja tudi z aktualnimi vprašanji prepleta kvantne fizike in filozofske teologije v obliki izvirne kvantne teologije. Nova in izvirna terminologija v knjigi se navezuje na elementarno filozofijo (ki jo v Sloveniji avtor že dlje časa razvija), filozofijo diha, sodobne filozofske študije magije ter v sklepu tudi na mistično filozofsko teologijo ljubezni.

Avtor se zavzema za novo in kreativno izkušnjo božanskega

Bog v postkrščanstvu. Elementarna filozofska teologija je izvirno delo na področju konstruktivne filozofske teologije. Izhaja iz širokega nabora virov, mislecev in tradicij ter je sintetično in ustvarjalno delo. Avtor podaja izviren argument o bogu, ki se napaja iz tokov novega materializma in sodobne filozofske teologije. Če eno izmed njenih osrednjih idej knjige, to je tako imenovano tretjo dobo (»dobo duha«) razumemo kot »dobo diha«, se knjiga zavzema za novo in kreativno izkušnjo božanskega, izvirajočo iz elementov (zemlje, zraka, vode in ognja). Bog v postkrščanstvu je s tem materialna, elementarna in čutna teologija Boga po smrti ontoteološkega boga metafizike. Ponujena vizija boga, ki se navdihuje enako pri Luce Irigaray kakor pri Ludwigu Feuerbachu, je hkrati feministična in humanistična in v smislu svojega zavzemanja za novo okoljsko etiko zagovarja tudi možnost novega svetega zavezništva z naravo. S predstavitvijo in analizo klasičnih in sodobnih filozofij (Giordana Bruna, Arthurja Schopenhauerja, Ludwiga Feuerbacha, F. W. J. Schellinga in Maurice Merleau-Pontyja in Luce Irigaray) ter sodobnih mislecev filozofske teologije, kot sta John Caputo in Catherine Keller, je hkrati spekulativna in mitopoetična, saj se opira na nepričakovane, pozabljene ali zapostavljene vire, kot so vedska poezija in ameriški mormonizem ter na manj obravnavane, pozabljene ali marginalne osebnosti, kot sta Averroes in Amalric iz Bène.

Martha C. Nussbaum: Jeza in odpuščanje

Slovenska matica je v zbirki Filozofska knjižnica izdala prevod dela ameriške avtorice Marthe C. Nussbaum Jeza in odpuščanje. Prevedla jo je in spremno besedo napisala Katarina Majerhold. Svetovno znana ameriška filozofinja Martha C. Nussbaum v svoji novejši (2018) filozofsko-etični knjigi, v kateri se navezuje na številne filozofske, zgodovinske, literarne in druge vire, dokazuje, da je čustvo jeze normativno neprimerno v primerih, ki jih označuje s sintagmama »pot povračila« in »pot statusa«. V prvem primeru povračilo nima smisla, ker s tem, ko storilcu povzročimo isto bolečino, kakor jo je ta povzročil nekomu drugemu, nismo odpravili škode pri žrtvi, v drugem primeru pa vsaj deloma ima smisel oziroma učinek, saj zamenja status in vlogo storilca in žrtve. Toda v obeh primerih Nussbaum meni, da gre za iracionalno obnašanje ljudi in za kršenje človekovega dostojanstva, ki naj velja za vse ljudi.

Jeza, ki ne vsebuje želje po maščevanju

Namesto maščevalne jeze je avtorica predstavila bolj konstruktivno vrsto jeze, ki jo imenuje »tranzicijska jeza«: ta ne vsebuje želje po maščevanju, niti »vzvišene« zahteve po odpuščanju ter se usmerja h konstruktivnemu mišljenju o prihodnjem dobrem, tako za žrtev, kot za družbo v celoti. Avtorica je preučila pomen neprimernosti maščevanja oziroma retributivizma tudi v okviru kazenskopravnega sistema ter to problematiko prikazala z mnogimi primeri na treh ravneh: na osebno intimnem, vsakdanje družbenem in vsem skupnem političnem področju, pri čemer se je še posebej ustavila pri velikih predstavnikih nenasilja, kot so Mahatma Gandhi, Martin L. King in Nelson Mandela, ki nam jih je postavila za zgled.

Marko Uršič, Lenart Škof, tajnica-urednica Slovenske matice Ignacija Fridl Jarc in Milček Komelj. FOTO: Ivo Žajdela

1/4