Med bogoslužjem v vatikanski baziliki sv. Petra je dejal, da sveto mašo »z globoko naklonjenostjo daruje za izvoljeno dušo papeža Frančiška, ki je umrl po odprtju svetih vrat in podelitvi velikonočnega blagoslova Rimu in svetu«. Jubilejno leto 2025 tej slovesnosti daje poseben značaj, okus krščanskega upanja, je po navedbah vatikanskih medijev poudaril papež, ki je prvič obhajal spominsko bogoslužje za pokojne cerkvene dostojanstvenike po izvolitvi za Petrovega naslednika 8. maja letos.

Njegov predhodnik Frančišek je umrl na velikonočni ponedeljek, 21. aprila, v starosti 88 let. Na lastno željo je pokopan v baziliki Svete Marije Velike v središču Rima.

Leon XIV. med nagovorom v Petrovi baziliki. FOTO: Vatican Media

Emavška učenca kot znamenje upanja

Leon XIV. se je spomnil tudi osmih kardinalov ter 134 nadškofov, škofov in pomožnih škofov z vsega sveta, ki so umrli v zadnjih dvanajstih mesecih. V pridigi je izpostavil krščansko upanje na vstajenje: zaradi ljubezni križanega in vstalega Kristusa je smrt po sv. Frančišku Asiškem postala naša »sestra« in ne sovražnica. »Seveda smo žalostni, ko umre ljubljena oseba,« tako papež Leon, »toda nismo tako žalostni kot tisti brez upanja, saj niti najbolj tragična smrt ne more preprečiti Gospodu, da bi vzel našo dušo v svoje naročje in preoblikoval naše umrljivo telo, tudi najbolj pohabljeno, v podobo svojega poveličanega telesa.«

Koliko ljudi – koliko 'malih'! – trpi travmo nasilne smrti tudi v našem času, ker ga je pohabil greh.

Kot osrednje svetopisemsko znamenje upanja je papež navedel priliko o emavških učencih iz evangelija po Luku. Ta pripoved po njegovih besedah prikazuje »romanje upanja«, ki vodi skozi srečanje z vstalim Kristusom. Leon XIV. je bolečino smrti, posebej nasilne smrti nedolžnih, povezal s sedanjostjo: »Koliko ljudi – koliko 'malih'! – trpi travmo te strašne smrti tudi v našem času, ker ga je pohabil greh.« Ta smrt, je bil papež jasen v svoji pridigi, ni Božja volja.

»Nasilne smrti nedolžnih niso Božja volja.« FOTO: Vatican Media

»Pokopališča, ne mesta mrtvih«

Zato kristjani grobišč ne imenujemo »nekropole«, torej »mesta mrtvih«, temveč »pokopališča«, kraji počitka in pričakovanja vstajenja. Papež Frančišek ter kardinali in škofje so živeli, pričali in učili to velikonočno upanje, je poudaril Leon XIV. in dodal, kako so s svojim delovanjem z modrostjo, ki prihaja od Kristusa, vodili mnoge ljudi po poti evangelija.

Papež polaga cvetje na enega izmed grobov. FOTO: Vatican Media

Na praznik vseh vernih rajnih sveta maša na rimskem pokopališču

Na včerajšnji praznik vseh vernih rajnih je papež Leon obhajal bogoslužje na rimskem pokopališču Verano. Evharistične slovesnosti na prostem se je udeležilo nekaj deset duhovnikov in okoli 2.000 vernikov. Papež je ob prihodu na enega izmed grobov položil šopek vrtnic, v pridigi pa je spregovoril o živem spominu na pokojne sorodnike in prijatelje, rekoč: »Na dan svoje smrti so nas zapustili, toda v naših srcih so vedno z nami. In ta spomin je živ vsak dan, v vsem, kar doživljamo.«

Leon XIV. se je med sveto mašo na pokopališču spomnil tudi svojih pokojnih sorodnikov: njegova mati, Mildred Martínez, je umrla leta 1990, njegov oče, Louis Marius Prevost, pa leta 1997.

Obenem je poudaril drugačen pogled na smrt, ki ga ponuja krščanska vera: vera v vstajenje nam po njegovih besedah pomaga, da spomin doživljamo ne le kot spomin na preteklost, temveč predvsem kot upanje, usmerjeno v prihodnost: »Ne gre toliko za pogled nazaj, temveč za pogled naprej, proti cilju naše poti, proti varnemu zavetju, ki nam ga je obljubil Bog, proti neskončni gostiji, ki nas čaka. Tam bomo skupaj z vstalim Gospodom in našimi ljubljenimi uživali veselje večne gostije.«

Med sveto mašo na pokopališču se je spomnil tudi svojih pokojnih sorodnikov, kot je napovedal že med včerajšnjo opoldansko molitvijo angelovega češčenja. Njegova mati, Mildred Martínez, je umrla leta 1990, njegov oče, Louis Marius Prevost, pa leta 1997, oba v Chicagu.

Papež je sveto mašo na praznik vseh vernih rajnih daroval na rimskem pokopališču Verano. FOTO: Vatican Media

»Ljubezen premaga smrt«

Papež je v pridigi še povedal: »Ljubezen premaga smrt. V ljubezni nas bo Bog združil z našimi ljubljenimi. In ko hodimo v ljubezni, naše življenje postane molitev, ki se dviga in nas povezuje s pokojnimi, nas zbližuje z njimi, v pričakovanju vnovičnega srečanja z njimi v veselju večnosti.«

»Campo Verano«, ustanovljeno v 19. stoletju v času Papeške države, je najbolj znano rimsko pokopališče. Tam so pokopani številni kardinali ter znamenite osebnosti iz sveta italijanske politike, kulture in zabave.