Papeža je v Izniku sprejel ekumenski patriarh Bartolomej I., nato pa sta skupaj odšla na prizorišče srečanja, na kraj, kjer so leta 2014 odkrili ruševine bazilike s tremi ladjami. Ta je bila pred približno 1600 leti zgrajena v čast svetemu Neofitu, mlademu mučencu, ki je umrl leta 303 v času preganjanja cesarja Diokleciana, spominjajo pri vatikanskih medijih. Leta 740 je bila uničena v potresu, njene ostanke pa je zalilo jezero.

Na mestu starodavne Niceje sta se papež in patriarh pridružila 26 drugim voditeljem krščanskih Cerkva, da bi skupaj obeležili 1700. obletnico prvega ekumenskega koncila v zgodovini Cerkve. Ekumenska molitev je zaznamovala drugi dan papeževega apostolskega obiska v Turčiji.

Kdo je Jezus Kristus za nas osebno?

Papež se je v svojem nagovoru zahvalil carigrajskemu ekumenskemu patriarhu Bartolomeju I. za njegovo »veliko modrost in uvid«, s katerim je pozval cerkvene voditelje, naj to pomembno obletnico obhajajo skupaj. Voditeljem Cerkva in predstavnikom svetovnih krščanskih občestev je izrazil hvaležnost za udeležbo na dogodku.

To vprašanje je še posebej pomembno za kristjane, ki tvegajo, da bodo Jezusa Kristusa skrčili na nekakšnega karizmatičnega voditelja ali nadčloveka, kar pa je napačna podoba, ki na koncu vodi v žalost in zmedo.

Leon XIV. je spomnil, kako nicejski koncil, ki je zasedal leta 325, tudi danes vabi vse kristjane, naj se vprašamo, kdo je Jezus Kristus za nas osebno: »To vprašanje je še posebej pomembno za kristjane, ki tvegajo, da bodo Jezusa Kristusa skrčili na nekakšnega karizmatičnega voditelja ali nadčloveka, kar pa je napačna podoba, ki na koncu vodi v žalost in zmedo.«

FOTO: Vatican Media

Koncil je bil sklican kot odgovor na trditev duhovnika Arija iz Aleksandrije, ki je vztrajal, da je bil Jezus le posrednik med Bogom in človeštvom, in ni upošteval resničnosti učlovečenja.

Toda če se Bog ni utelesil v človeka, kako so lahko umrljivi ljudje soudeleženi pri njegovem neumrljivem življenju?

»Toda če se Bog ni utelesil v človeka, kako so lahko umrljivi ljudje soudeleženi pri njegovem neumrljivem življenju?« je vprašal papež Leon in nadaljeval: »Kar je bilo na kocki pri nicejskem koncilu in je na kocki še danes, je naša vera v Boga, ki je v Jezusu Kristusu postal podoben nam, da bi bili tudi mi 'deležni Božje narave'.«

FOTO: Vatican Media

»Globoka vez, ki že združuje vse kristjane«

Na nicejskem koncilu so potrdili izpoved vere, ki jo danes imenujemo nicejska veroizpoved, izpovedujejo pa jo vse krščanske Cerkve in občestva. In ta simbol vere, »vera v enega Gospoda Jezusa Kristusa, edinorojenega Sina Božjega, ki je iz Očeta rojen pred vsemi veki …« je po papeževih besedah »globoka vez, ki že združuje vse kristjane«.

S premagovanjem delitev in medsebojno spravo lahko kristjani verodostojneje pričujemo o Jezusu Kristusu.

Papež je v nadaljevanju kristjane povabil, naj sprejmejo obstoječo vez edinosti in se še bolj poglobijo v »zvestobi Božji besedi, razodeti v Jezusu Kristusu, pod vodstvom Svetega Duha, v medsebojni ljubezni in dialogu«. S premagovanjem delitev in medsebojno spravo lahko kristjani verodostojneje pričujemo o Jezusu Kristusu in širimo njegovo oznanilo upanja za vse, tako Leon XIV.

FOTO: Vatican Media

Skupna molitev očenaša

Po njegovih besedah je krščanska edinost zelo potrebna v našem svetu, polnem nasilja in sporov: »Željo po polnem občestvu med vsemi verniki v Jezusa Kristusa vedno spremlja iskanje bratstva med vsemi ljudmi.« Papež je ob tem pozval k priznavanju pravic in dostojanstva vseh ljudi, ne glede na njihovo etnično pripadnost, narodnost, vero ali osebna prepričanja.

FOTO: Vatican Media

Podprl je vlogo religij pri služenju resnici in spodbujanju posameznikov k iskanju dialoga in spoštovanja. »Odločno moramo zavrniti uporabo religije za upravičevanje vojne, nasilja ali kakršne koli oblike skrajništva ali fanatizma,« je dejal papež in povabil, naj raje stopamo po »poteh bratskega srečanja, dialoga in sodelovanja«.

Leon XIV. je ob koncu nagovora v molitvi prosil Boga, naj spomin na 1700. obletnico nicejskega koncila »obrodi obilne sadove sprave, edinosti in miru«. Papeževemu govoru je sledila pesem, tej pa nicejsko-carigrajska veroizpoved, prošnje, očenaš, ki ga je vsak zmolil v svojem jeziku, ter blagoslov.

FOTO: Vatican Media