Leseni zvoniki
Objava:
03. 01. 2018 / 09:27
Deli:
Čas branja:
3 minute
Nazadnje Posodobljeno:
30.01.2018 / 17:39
Leseni zvoniki
Pomurski muzej Murska Sobota izdaja Zbornik soboškega muzeja in prireja razstave, ki jih spremljajo bogati katalogi.
Zbornika soboškega muzeja
V številki 22–23 Zbornika soboškega muzeja je objavljenih deset prispevkov. Iva Roš piše o gomilnem grobišču pri Mačkovcih, Marko Pečovnik o razvoju keramične tehnologije pri Slovanih na primeru najdišč Kotare-baza in Grofovsko, Mihaela Koletnik o leksiki s pomenskega polja bolezni v prekmurskem rogašovskem govoru, Gina Gačević o plemiških družinah na ozemlju Kroga in Bakovcev v drugi polovici 18. stoletja, Klaudija Sedar o vizitacijah Zagrebške škofije kot viru za zgodovino dolnjega Prekmurja v 17. in 18. stoletju, Dušan Ščap o zgodovini šolstva v Stogovcih, Borut Juvanec in Andreja Benko sta naredila analizo lesenih zvonikov na slovenskem delu panonskega sveta, Mateja Huber piše o sejmih v Pomurju, Gregor Kovač ob 200. obletnici rojstva o evangeličanskem duhovniku Janošu pl. Berkeju, Peter Šraj pa o udeležbi vojaka mornarja Matija Domjana iz Dokležovja v boksarski vstaji na Kitajskem.
Pomurski muzej skrbi tudi za razstave v soboškem gradu, ki jih spremljajo vsebinsko bogati katalogi. Jelka Pšajd je na razstavi in v katalogu prikazala stenske prte, arheolog Branko Kerman pod naslovom Kelti so tüdi tü sledove keltske poselitve v Prekmurju, Tamara Andrejek karikature Ladislava Kondorja (1901–1963), ob razstavi Ženske in reformacija so izdali vodnik po razstavi, izdali so faksimile Szlovenszkega abecedara za druovno deczo, ki ga je leta 1786 izdal Mihal Bakoš. Stoti obletnici prve svetovne vojne so namenili veliko pozornost.
Ker muzej skrbi tudi za muzej v Gornji Radgoni, so pod naslovom Radgonski mostovi izdali vodnik po razstavi.
Padli in pogrešani
Poleg razstav pod skupnim naslovom Prišo je glás so izdali dva zajetna kataloga, v prvem je prikazana razstava, v drugem Padli in pogrešani pa je Gordana Šövegeš Lipovšek po različnih virih zbrala umrle zaradi vojne.
Naslov projekta Prišo je glás v prekmurskem jeziku povzema naslove poročil z bojišč prve svetovne vojne v lokalnem tedniku Novine. »Glasi«, »Doubili smo glas«, »Prišo je glas, ka ...« Prišlo je sporočilo, da so potekali boji, da je nekdo umrl, da je bil nekdo odlikovan. Temu so dodali podnaslov Prekmurci v vojni 1914–1918 in z njim povedali, kaj je tema projekta. Projekt obsega širšo raziskavo časa prve svetovne vojne in Prekmurcev v njej; zaključen bo s tremi tematskimi publikacijami (dve so že izdali). Obsega razstavo v Pomurskem muzeju Murska Sobota, nastalo s pomočjo gradiva, ki so jim ga posodili mnogi lastniki osebnih predmetov svojih prednikov, muzejske, arhivske ustanove in cerkve ter posamezni zbiralci.
S projektom Prišo je glás. Prekmurci v vojni 1914–1918 so se v Pomurskem muzeju Murska Sobota poklonili vsem 2.790 znanim žrtvam prve svetovne vojne z območja današnjega Prekmurja. Vse so prikazali v zajetnem katalogu (183 strani) Prišo je glás. Padli in pogrešani, ki je posvečena vsem, katerih imena so v njem zapisana, in vsem, katerih imena morda ne bodo zapisana nikoli.
Celovito raziskavo o izgubah med Prekmurci v prvi svetovni vojni oziroma o umrlih in pogrešanih vojakih, ki so umrli na bojiščih, v bolnišnicah ali ujetništvu oziroma se je v nekem trenutku za njimi izgubila vsaka sled, je opravila zgodovinarka in arhivistka iz Pokrajinskega arhiva Maribor Gordana Šovegeš Lipovšek. Za raziskavo je uporabila vse dostopne vire (od že omenjene objave do matičnih knjig, sodnih spisov, uradnih seznamov takratnega vojnega ministrstva in pričevanj posameznikov). Marsikateri podatek o ubitem ali pogrešanem vojaku je bil tako popravljen, in to predvsem v primerih, ko so dokumenti dokazovali, da se je za nekom izgubila sled, sorodniki pa so potrdili, da se je njihov oče, dedek, stric ... vrnil iz vojne živ in zdrav ter še dogo živel s svojimi spomini.
Ob izdaji publikacije Padli in pogrešani lahko ugotovimo, da je Prekmurje ena od tistih slovenskih pokrajin, ki je, zahvaljujoč muzejskemu projektu Prišo je glás, avtorici in pristojnemu arhivu za Prekmurje, v katerem je zaposlena, ena prvih, ki ima skoraj dokončen seznam izgub v prvi svetovni vojni. Poleg imenskega seznama z dodatnimi podatki o posameznikih so izdelali tudi pregledno karto izgub po krajih in okrajih.
V številki 22–23 Zbornika soboškega muzeja je objavljenih deset prispevkov. Iva Roš piše o gomilnem grobišču pri Mačkovcih, Marko Pečovnik o razvoju keramične tehnologije pri Slovanih na primeru najdišč Kotare-baza in Grofovsko, Mihaela Koletnik o leksiki s pomenskega polja bolezni v prekmurskem rogašovskem govoru, Gina Gačević o plemiških družinah na ozemlju Kroga in Bakovcev v drugi polovici 18. stoletja, Klaudija Sedar o vizitacijah Zagrebške škofije kot viru za zgodovino dolnjega Prekmurja v 17. in 18. stoletju, Dušan Ščap o zgodovini šolstva v Stogovcih, Borut Juvanec in Andreja Benko sta naredila analizo lesenih zvonikov na slovenskem delu panonskega sveta, Mateja Huber piše o sejmih v Pomurju, Gregor Kovač ob 200. obletnici rojstva o evangeličanskem duhovniku Janošu pl. Berkeju, Peter Šraj pa o udeležbi vojaka mornarja Matija Domjana iz Dokležovja v boksarski vstaji na Kitajskem.
Pomurski muzej skrbi tudi za razstave v soboškem gradu, ki jih spremljajo vsebinsko bogati katalogi. Jelka Pšajd je na razstavi in v katalogu prikazala stenske prte, arheolog Branko Kerman pod naslovom Kelti so tüdi tü sledove keltske poselitve v Prekmurju, Tamara Andrejek karikature Ladislava Kondorja (1901–1963), ob razstavi Ženske in reformacija so izdali vodnik po razstavi, izdali so faksimile Szlovenszkega abecedara za druovno deczo, ki ga je leta 1786 izdal Mihal Bakoš. Stoti obletnici prve svetovne vojne so namenili veliko pozornost. Ker muzej skrbi tudi za muzej v Gornji Radgoni, so pod naslovom Radgonski mostovi izdali vodnik po razstavi.
Padli in pogrešani
Poleg razstav pod skupnim naslovom Prišo je glás so izdali dva zajetna kataloga, v prvem je prikazana razstava, v drugem Padli in pogrešani pa je Gordana Šövegeš Lipovšek po različnih virih zbrala umrle zaradi vojne. Naslov projekta Prišo je glás v prekmurskem jeziku povzema naslove poročil z bojišč prve svetovne vojne v lokalnem tedniku Novine. »Glasi«, »Doubili smo glas«, »Prišo je glas, ka ...« Prišlo je sporočilo, da so potekali boji, da je nekdo umrl, da je bil nekdo odlikovan. Temu so dodali podnaslov Prekmurci v vojni 1914–1918 in z njim povedali, kaj je tema projekta. Projekt obsega širšo raziskavo časa prve svetovne vojne in Prekmurcev v njej; zaključen bo s tremi tematskimi publikacijami (dve so že izdali). Obsega razstavo v Pomurskem muzeju Murska Sobota, nastalo s pomočjo gradiva, ki so jim ga posodili mnogi lastniki osebnih predmetov svojih prednikov, muzejske, arhivske ustanove in cerkve ter posamezni zbiralci.
S projektom Prišo je glás. Prekmurci v vojni 1914–1918 so se v Pomurskem muzeju Murska Sobota poklonili vsem 2.790 znanim žrtvam prve svetovne vojne z območja današnjega Prekmurja. Vse so prikazali v zajetnem katalogu (183 strani) Prišo je glás. Padli in pogrešani, ki je posvečena vsem, katerih imena so v njem zapisana, in vsem, katerih imena morda ne bodo zapisana nikoli.
Celovito raziskavo o izgubah med Prekmurci v prvi svetovni vojni oziroma o umrlih in pogrešanih vojakih, ki so umrli na bojiščih, v bolnišnicah ali ujetništvu oziroma se je v nekem trenutku za njimi izgubila vsaka sled, je opravila zgodovinarka in arhivistka iz Pokrajinskega arhiva Maribor Gordana Šovegeš Lipovšek. Za raziskavo je uporabila vse dostopne vire (od že omenjene objave do matičnih knjig, sodnih spisov, uradnih seznamov takratnega vojnega ministrstva in pričevanj posameznikov). Marsikateri podatek o ubitem ali pogrešanem vojaku je bil tako popravljen, in to predvsem v primerih, ko so dokumenti dokazovali, da se je za nekom izgubila sled, sorodniki pa so potrdili, da se je njihov oče, dedek, stric ... vrnil iz vojne živ in zdrav ter še dogo živel s svojimi spomini.Ob izdaji publikacije Padli in pogrešani lahko ugotovimo, da je Prekmurje ena od tistih slovenskih pokrajin, ki je, zahvaljujoč muzejskemu projektu Prišo je glás, avtorici in pristojnemu arhivu za Prekmurje, v katerem je zaposlena, ena prvih, ki ima skoraj dokončen seznam izgub v prvi svetovni vojni. Poleg imenskega seznama z dodatnimi podatki o posameznikih so izdelali tudi pregledno karto izgub po krajih in okrajih.
