Vseslovenski popis bele štorklje na društvu po mednarodno uveljavljeni metodi izvajajo že od leta 1999. Med koncem junija in začetkom julija popisovalci obiščejo vsa znana gnezda bele štorklje v Sloveniji in preverijo zasedenost ter gnezditveno uspešnost. Letos so obiskali 461 gnezd.

»Bele štorklje so začele s podiranjem rekordov že v letu 2023, ko smo zabeležili 305 zasedenih gnezd. Letos smo jih zabeležili 346, kar pomeni, da smo Slovenci v samo treh letih postali bogatejši za kar 41 parov gnezdečih belih štorkelj,« navdušeno pripovedujejo v društvu.

Zelo prilagodljive

Bela štorklja se kaže kot zelo prilagodljiva vrsta, ki ji razmere, povezane z globalnim segrevanjem, za zdaj očitno ustrezajo, uspešno pa se zna prilagoditi tudi številnim drugim spremembam v krajini, pojasnjuje koordinatorka popisa bele štorklje v Sloveniji Urša Očko. Eden od razlogov za njihov uspeh so tudi milejše zime. Zaradi tega številne bele štorklje skrajšujejo svoje selitvene poti ali celo prezimujejo v Sloveniji. Ker je selitev eno najnevarnejših obdobij v njihovem življenju, krajša selitvena pot pomeni manj tveganj in večjo verjetnost, da se štorklje varno vrnejo na svoja gnezditvena območja.

Kjer štorklja gnezdi na strehi, tam sta doma sreča in blaginja. (slovenski pregovor)

V Sloveniji prezimilo najmanj 30 štorkelj

V zimi 2025/2026 so v društvu zabeležili rekordnih, najmanj 30 prezimujočih štorkelj, kar nekaj pa se jih je na gnezda vrnilo že februarja. Zgodnji prihodi skupaj z višjimi spomladanskimi temperaturami so marsikateremu paru omogočili, da je z gnezdenjem pričel prej kot običajno, dodajajo opazovalci. »Že konec junija so mladiči z nekaterih gnezd poleteli. Odkar opravljam popis bele štorklje, se to še ni zgodilo. Tako smo morali popisovalci letos še posebej dobro spremljati gnezda na svojih območjih in se na popis odpraviti kakšen teden prej kot običajno, sicer bi nas na popisu pričakala prazna gnezda. Pa ne zato, ker mladičev ne bi bilo, temveč ker bi nam že 'pobegnili' na sosednje travnike in jih ne bi mogli prešteti,« je povedala Urša Očko.

Kako suša vpliva nanje?

Bela štorklja je po besedah opazovalcev prilagojena toplejšemu podnebju in načeloma nima težav z visokimi temperaturami. »Kljub temu pa lahko dolgotrajna suša nanjo negativno vpliva, predvsem zaradi pomanjkanja hrane in vode. Na sušo so bolj občutljive mlade štorklje, ki še niso tako izkušene in iznajdljive pri iskanju hrane kot odrasli osebki.«

Štorklja velja za svetovni simbol rodnosti, novega življenja in sreče, saj po starem izročilu prinaša dojenčke.

Kako jim lahko pomagamo?

Tem veličastnim in velikim pticam najbolje pomagamo tako, da smo nanje pozorni. »Če opazimo oslabljeno štorkljo, ki ne more leteti, ali obnemoglo štorkljo, ki je obležala na tleh, pokličemo 112 ali Zavetišče za prostoživeče živali na Muti, da ji priskrbijo primerno veterinarsko oskrbo. Štorkljam lahko v primeru, da so se vodna telesa v okolici gnezda izsušila, v bližini gnezda nastavimo svežo vodo,« še svetujejo Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.