Na Katehetskem uradu so izbrali zgodbi dveh priljubljenih svetnikov – sv. Frančiška Asiškega ob 800. obletnici njegove smrti in sv. Janeza Pavla II. ob 30. obletnici njegovega prvega obiska v Sloveniji.

Slovenski katehetski urad (SKU) je vsako leto pooblaščen s strani SŠK, da na razpisu izbere in skupaj s Celjsko Mohorjevo pripravi šmarnično branje tako za otroke kot tudi za odrasle. FOTO: Tatjana Splichal

»Šmarnice so že od nekdaj, ni pa bilo vedno tako, čeprav verjamem, da se je že stoletja nazaj vsak vernik rad izročal Marijini priprošnji,« je šmarnično pobožnost osvetlila Simona Gregorčič, tajnica SKU. »Papež Pij VII. je leta 1815 prvič poimenoval mesec maj Marijin mesec in želel spodbuditi pobožnost češčenja Božje Matere Marije. Najprej se je ta pobožnost širila po romanskih deželah in počasi je prišel glas tudi do Slovenije. Nadebudni bogoslovec Jernej Lenček je leta 1851 organiziral, da so v bogoslovju prvič v mesecu maju brali šmarnice. Takrat še ni bilo izvornih slovenskih zgodb, ampak so iz francoščine prevedli knjigo z naslovom Mesec Marije. Tako se je začelo. Šmarnice so se širile, najprej v Alojzevišče, potem proti Štajerski deželi. Leta 1855 so nastale prve slovenske šmarnice z naslovom Šmarnice, ki so jih brali v župniji Kalobje. Pod tem imenom se je pobožnost hitro razširila med ljudmi in živi še danes. Spreminja se mesto šmarnične pobožnosti, gotovo pa priprošnja k Mariji in njeno čaščenje nikoli ne zastari.«

Pri sv. Petru v Malečniku ljudje niso mogli vsak dan daleč k maši v župnijsko cerkev in so po vaseh zgradili devet kapelic, da so se zbirali k šmarnični pobožnosti.

»Pri sv. Petru v Malečniku pa imajo že leto pred tem zabeleženo šmarnično pobožnost,« je zanimivost povedala Tanja Ozvatič, ki je vodila pogovor o letošnjih šmarnicah. »Kot sem brala, ljudje niso mogli vsak dan daleč k maši v župnijsko cerkev in so po vaseh zgradili devet kapelic prav v ta namen, da so se zbirali k šmarnični pobožnosti.«

Aco Jerant je avtor šmarnic za otroke Bogati ubožec iz Assisija. FOTO: Tatjana Splichal

Nikoli nisem sanjal, da bi bil uspešen in popularen kot Frančišek Asiški

Avtor šmarnic za otroke pod naslovom Bogati ubožec iz Assisija je Aco Jerant, župnik v Tomišlju. Skozi zgodbe za otroke spoznavamo življenje svetnika. Na izzivalno vprašanje ali je tudi on kdaj sanjal o tem, da bi bil slaven, kot Frančišek, je odgovoril: »Nikoli nisem sanjal, da bi bil uspešen in popularen kot Frančišek Asiški. To je nedosegljivo. Moja življenjska izkušnja pa je, da me Bog Ata pelje po poteh, ki so za mene dobre.«

Skozi zgodbe za otroke bomo spoznavali življenje sv. Frančiška Asiškega. FOTO: Tatjana Splichal

Gospod, kaj hočeš, da storim?

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore pa nam v uvodni besedi na kratko predstavi lik sv. Frančiška Asiška:

Kot mladenič je rasel s sanjami o slavi. Bil je prepričan, da je rojen za velike reči, predvsem pa je bil ob tem prepričan, da ga bodo vsi občudovali. V svojih sanjah je vedel, kako bo slavo dosegel, pa tudi kje se bo to zgodilo. Ni pa mu bilo jasno, kdaj bo postal slaven. Ko je s sanjami v glavi hodil po poti slave, se mu je zgodil pogovor, ki ga je zbegal.

»Kdo ti lahko da več, gospodar ali hlapec?«

»Gospodar,« je glasu v svojem srcu dejal Frančišek.

»Zakaj pa potem tekaš za hlapcem?«

»Gospod, kaj hočeš, da storim?« S tem vprašanjem se je začela Frančiškova pot, ki ga je v resnici pripeljala do slave.

Na to vprašanje je Frančišek odgovoril z najpomembnejšim vprašanjem svojega življenja: »Gospod, kaj hočeš, da storim?« S tem vprašanjem se je začela Frančiškova pot, ki ga je v resnici pripeljala do slave; a ne slave mogočnega viteza, zmagovalca na bojnih poljanah, ampak do slave zvestega Božjega prijatelja in zmagovalca nad svojim srcem.

Otroci bodo prvi dan dobili igralno ploščo, vsak dan pa igralno kartico. Veseli, da so šmarnice za otroke slikovite, barvite: naslovnico in igro je naslikala Marija Bobič. FOTO: Tatjana Splichal

Ves tvoj

Pri šmarnicah za odrasle bomo prisluhnili življenjski zgodbi papeža Janeza Pavla II. FOTO: Tatjana Splichal

Urška Smerkolj, avtorica letošnjih šmarnic za odrasle, ki jih je naslovila Ves tvoj, je bila ob prvem papeževem obisku stara štirinajst let, ko se je kot mlada vernica med drugim spraševala: »Ali si kot najstnik sploh lahko sprejet v družbi?« Spominja se, kako so šli na srečanje z njim kot družina in bili del velike množice mladih in starejših. »Doživela sem sprejetost in da sem del občestva. V meni se je prebudilo hrepenenje, da lahko to delim z drugimi in sem sprejeta v veri.«

Urška Smerkolj. FOTO: Tatjana Splichal

Pisanje šmarnic je bilo za Urško lepo delo, ki ga je doživljala, kot da raziskuje, kako živeti vero, in ob Janezu Pavlu II. odkrivala, »da je vera del našega življenja in postaja življenje samo,« kot je povedala avtorica. »Odraščal je v zaupnem odnosu do Marije, ki jo je kot mladostnik častil, z leti pa je postala njegova sopotnica pri vsakdanjih vprašanjih, tudi, ko je kot papež moral sprejemati težje odločitve. Tako poudarja in vedno znova priporoča, da naj gledamo Marijo, kot preprosto ženo, ki nam je blizu v preprostosti in v tem, da je bila tudi ona negotova, velikokrat česa ni razumela, je dvomila, ampak vseeno vztrajala in zaupala.«

Janez Pavel II. je zame steber, ki stoji, zasidran v Kristusu je lahko šel skozi viharje življenja.

Odkriva, da je bil papež Janez Pavel II. zelo pogumen. »Odgovarjal je na vprašanja, ki so bila takrat in so še vedno zelo aktualna: odnos do telesnosti, do spolnosti, kontracepcije, do politike, vse skozi vero, pogumno in v meni ostaja kot lik očeta, poguma, bližine z verniki v aktualnih vprašanjih, ko razume in jasno odgovarja. Janez Pavel II. je zame steber, ki stoji, zasidran v Kristusu je lahko šel skozi viharje življenja.«

Naslovnico je ilustrirala Neža Šivec, ki se je ob branju knjige vrnila v otroštvo, ko je večkrat vzela v roke posnetek takratnega papeževega obiska in ob tem doživela njegovo očetovsko držo, ki jo je tudi upodobila – pod Marijinim varstvom, naslonjen na Kristusa.

Pod Marijinim varstvom. FOTO: Tatjana Splichal

Tudi letos nas šmarnično branje vabi k zbiranju, poslušanju in spoznavanju dveh svetniških likov, sledi pa izziv za vse – da pokončno stopamo skozi življenje v zaupanju Jezusu in Mariji.