Festival Ljubljana vsako leto nameni del avgustovskega programa muzikalu, ki sicer velja za lahkotnejši žanr, pa vendar je lahko tudi vrhunska umetniška predstava. Muzikal od nastopajočih zahteva prepletanje igre, plesa in petja, ki ga zmore le peščica umetnikov. V zadnjih letih so na Festivalu prikazali pretežno slovensko produkcijo z broadvajskim pridihom, letos pa se obetata ruski uprizoritvi. Številna zasedba Gledališča LDM Novaya Scena iz Sankt Peterburga je prvič prišla v Slovenijo z literarno navdihnjenima muzikaloma Mojster in Margareta ter Onjeginov demon.

Po besedah režiserke obeh muzikalov Sofie Streisand je bil izziv ustvariti kakovosten muzikal na ravni broadwajskega, saj je ta žanr v Rusiji povsem nov. Po besedah skladatelja Antona Tanonova, ki je glasbo soustvaril s še petimi skladatelji, je zvrst muzacala v Rusijo prišla šele na prelomu tisočletja. Muzikal Onjeginov demon, narejen po literarni predlogi znamenitega Puškinovega romana v verzih Jevgenij Onjegin, je nastal leta 2013 in bil v štirih letih zelo dobro sprejet tako pri sanktpeterburškem kot širšem ruskem občinstvu, je povedal Tanonov, sicer vodja oddelka za kompozicijo in improvizacijo državnega konservatorija v Sankt Peterburgu. Po njegovem mnenju so si s projektom zastavili skoraj nemogočo nalogo – ustvariti razumljivo glasbo za današnjega gledalca, a obenem ohraniti zamisli iz opere Petra Iljiča Čajkovskega.

Režiserka Streisandova je povedala, da so v Slovenijo pripeljali najboljšo zasedbo: "Ivan Ožogin je mednarodna zvezda muzikala s hipnotično odrsko prezenco in karizmo. Anton Avdejev je eden najbolj presunljivih igralcev, kar jih poznam, njegov glas prodira v srce. Teona Dolnikova ima enkraten vokalni razpon in tehnično znanje, po katerih se lahko primerja s pevkami, kot sta Mariah Carey in Adele.« V Križankah bo na sporedu v ponedeljek in torek, 19. in 20. avgusta.

Na podlagi fantazijsko-satiričnega romana Mihaila Bulgakova Mojster in Margareta je rusko gledališče postavilo na oder istoimenski muzikal. Roman sodi med največje književne mojstrovine 20. stoletja. Bulgakov je ustvaril vrsto pripovednih in dramskih del, ki so bila večkrat prepovedana, velja pa tudi za enega največjih satirikov 20. stoletja. Delo Mojster in Margareta je prežeto s filozofskimi mislimi, ki se zelo poglobljeno ukvarjajo z vprašanji dobrega in zla kot tudi z nasprotjem umetnosti in stvarnosti. Njegove uprizoritve v obliki muzikala se je prvi lotil slavni Andrew Lloyd Webber, a je zahtevni projekt po enem letu opustil. Prevzeli so ga najboljši ruski umetniki in ustvarili nepozabno predstavo, ki s 3D-scenografijo, aromaučinki in dramatičnim vzdušjem potegne gledalca prav v središče dogajanja. Sodelujoči napovedujejo preplet fantazije in resničnosti, ki s pomočjo naprednega tehnološkega pristopa popelje gledalca skozi labirint človeških strasti. Na sporedu bo 22. in 23. avgusta



V torek, 20. avgusta, bodo odprli tudi likovno razstavo del akademskega kiparja Zmaga Posege z naslovom Hommage Zmagu Posegi: Deset let kasneje. V slovenski likovni prostor je akademski kipar Zmago Posega (Postojna, 1959–Šempeter pri Gorici, 2009) vstopal na začetku osemdesetih let preteklega stoletja. Razstava bo na ogled do konca septembra.