Umetnica, katere usodo je javnosti približala Nataša Konc Lorenzutti z romanom Vse je postalo plamen (Slovenska Matica, 2025), se je 21. aprila 1913 rodila kot Elisabeth Charlotte von Obereigner v družini izjemnih žensk tistega časa – odločnih, samostojnih in podjetnih – in takšna postala tudi sama.

V torek, 3. novembra, ob 16.30 bo v konferenčni dvorani Mestnega muzeja Ljubljana predstavitev romana Nataše Konc Lorenzutti Vse je postalo plamen.

Umetničina hči Angelika Hribar in avtorica razstave Barbara Savenc na odprtju razstave. FOTO: Blaž Gutman, MGML

Umetniško se je najprej izobraževala na ljubljanski umetniški šoli društva Probuda, leta 1931 pa je, podobno kot mnogo let poprej njena mati, slovenska slikarka in kiparka Elza Kastl Obereigner (1884–1973), začela študirati na dunajski ženski akademiji.

Na začetku umetniške poti

Mlado umetnico na pragu samostojne umetniške poti je spomladi 1938 spoznala Ljubljana, opazile so jo slovenske umetnice v okviru t. i. ženske antante, oktobra istega leta, ko je tudi kot žirantka sodelovala na razstavi Otrok v sliki in plastiki v Jakopičevem paviljonu, pa jo je odkrila še širša javnost. Avgusta 1939 se je poročila z Zoranom Hribarjem iz znane slovenske družine industrialcev.

V okviru prizadevanj nove oblasti, da državo očisti meščanstva, sta bila leta 1947 z možem obsojena na montiranem Nagodetovem procesu.

Mala Liselot – Elisabeth Charlotte von Obereigner – in njen parazol. FOTO: T. P. J.

A že kmalu je v razmah njenega ustvarjalnega in zasebnega življenja kruto zarezala druga svetovna vojna, zapečatili pa so ga povojni dogodki. V okviru prizadevanj nove oblasti, da državo očisti meščanstva, sta bila maja 1947 z možem aretirana in obsojena na montiranem Nagodetovem procesu.

Na razstavi v Mestnem muzeju so na ogled tudi akvareli in "škicirka" kiparke Lize Hribar. FOTO: T. P. J.

Povojno preganjanje

Dihotomijo med »prej in potem« na razstavi prikazuje sprva rožnato in nato zamolklo rdeče ozadje razstavljenih del. 

Z razstavo »Otrok v sliki in plastiki« v Jakopičevem paviljonu jo je oktobra 1938 odkrila širša javnost.

Če lahko v prvem delu občudujemo nadobudno deklico in njen parazol, katerega pomen razkriva – prav tako razstavljena – pesmica, ki jo je prijateljici ob poroki posvetila Lili Novy, ter umetničine akvarele in kipe, ki nakazujejo, v kakšno smer bi se utegnila Liza Hribar razvijati kot umetnica, v drugem delu njena ustvarjalnost zadobi druge razsežnosti, simboliko in globino.

Kiparka Liza Hribar je s svojimi jaslicami in angelčki ljudem približevala vero. FOTO: T. P. J.

Pobudnica trgovine z najboljšimi izdelki domače obrti

O tem, kako močno se je Liza Hribar zavedala svojega širšega poslanstva, priča tudi dejstvo, da je že leta 1945 začela sistematično povezovati najboljše ustvarjalce izdelkov domače obrti in je bila na njeno pobudo ustanovljena nekoč znamenita trgovska veriga DOM.

Odprtje razstave 14. oktobra je v Mestni muzej Ljubljana privabilo izjemno veliko ljudi. FOTO: Blaž Gutman, MGML

Kot persona non grata po vojni seveda ni dobivala javnih naročil in tudi vrata do javnih predstavitev umetniškega ustvarjanja so ji bila vse do slovenske osamosvojitve neprodušno zaprta. Prvo razstavo je dočakala na predvečer vojne za Slovenijo 24. junija 1991.

Elisabeth Charlotte von Obereigner se je leta 1913 rodila v družini izjemnih žensk tistega časa – odločnih, samostojnih in podjetnih – in takšna postala tudi sama.

Mojstrica male plastike

Po vojni je morala sredi nemogočih razmer ob moževi odsotnosti s svojim delom preživljati številno družino. Tako materinstvu kot umetniškemu ustvarjanju se je posvetila z vsem srcem in, kakor je razvidno tudi z razstavljenih del, brez zagrenjenosti.

Lizini portreti otrok. FOTO: T. P. J.

Ob portretih prvih treh otrok – Aleša, Monike in Angelike –, ki jih je v žgani glini ustvarila v letih med 1944 in 1950, ter izdelkov male plastike, ki je postala njen svet, so na razstavi na ogled tudi njena manj znana sakralna dela. Poleg angelčkov in nekaj izbranih manjših primerkov jaslic na primer Erklavčev kelih, ki ga je leta 1942 ustvarila v sodelovanju z arhitektom Jožetom Plečnikom.

Na pobudo Lize Hribar je bila ustanovljena nekoč znamenita trgovska veriga DOM.

Zanimiv spremljevalni program

V torek, 3. novembra, ob 16.30 bo v konferenčni dvorani Mestnega muzeja Ljubljana predstavitev romana Nataše Konc Lorenzutti Vse je postalo plamen. V sredo 18. novembra, 16. decembra ali 20. januarja ob 16.30 lahko razstavo, ki bo na ogled do 14. marca 2027, obiščete pod vodstvom Barbare Savenc, avtorice razstave.

V Mestnem muzeju Ljubljana si lahko razstavo o prezrti in zamolčani umetnici Lizi Hribar ogledate do 14. marca 2027. FOTO: T. P. J.

V katalogu ob razstavi umetničino življenje na izviren način predstavi hčerka Angelika Hribar, njeno ustvarjalnost pa avtorica razstave Barbara Savenc in dr. Andrej Doblehar, ki je pri pripravi sodeloval.

1/5