Med nacistično okupacijo Evrope sta se v njenem osrčju povsem po naključju srečala dva človeka.

Prva je bila skrivna članica odporniškega gibanja, pogumna mlada ženska Jožica Lobnik, ki je bila članica odporniške mreže proti nemškemu okupatorju v Mariboru.

Drugi je bil vojni ujetnik Bruce Murray, 25-letni vojak iz Nove Zelandije, ki so ga Nemci ujeli in zaprli v ujetniško taborišče Stalag v Mariboru, na območju Pobrežja.

Roman govori o nenavadnem srečanju dveh navadnih ljudi

Ta dva tujca sta si skozi ograjo taborišča predala zmečkano sporočilo, in to ju je čez čas popeljalo na pot, ki je za vselej spremenila njuni življenji.

Njuna ljubezenska zgodba, ki je preživela kljub oviram, je bila splet poguma, drznih rešitev, izdajstva in mučenja.

Roman govori o nenavadnem srečanju dveh navadnih ljudi, ki sta našla nepričakovano ljubezen med nepredstavljivo stisko v času Hitlerjevega barbarskega režima.

Dolga pot, polna trpljenja, lakote, je Murraya privedla v Maribor

Leta 1940 se je novozelandski vojak Bruce Murray skupaj z najboljšima prijateljema, Blackiejem in Logiejem, prijavil v vojsko. Še istega leta so bili poslani v Kairo in nato v Grčijo, kjer so jih sprejeli kot junake.

Po silovitih bojih z nemškimi enotami so se zavezniške sile umaknile, toda Murray je imel smolo, bil je v tovornjaku, ki je zapeljal v napačno smer, zaradi česar so zamudili ladjo.

Blackie in Logie sta bila Bruceova najboljša prijatelja in sta z njim služila v 25. bataljonu. Oba sta umrla na isti dan, 23. novembra 1941, pri Sidi Rezeghu.

Blackie je bil ubit, ko je lahkomiselno stekel v artilerijski ogenj, vedoč, da ga čaka gotova smrt, in tisti, ki so mu bili blizu, so prepričani, da je to storil iz sramu, ker je v stiku s kairsko prostitutko staknil spolno prenosljivo bolezen.

Bruce Murray

Kot ujetnika so ga Nemci z vlakom prepeljali iz Grčije v Maribor

Murray je izgubil prijatelja, zato se je odločil, da bo zbežal. Čakala ga je dolga pot, polna trpljenja, lakote, ki ga je nazadnje privedla v Maribor, kjer so ga zaprli kot vojnega ujetnika.

Tam sta se prvič srečala z Jožefo Lobnik, mlado partizansko aktivistko, ki je Murrayu predala zmečkano sporočilo za svojega izgubljenega brata Poldeta, ki naj bi bil zaprt v taborišču.

Polde, Jožefin drugi brat, je bil ujet in je gnil v koncentracijskih taboriščih Flossenburg in Dachau. Iz dokumentov koncentracijskega taborišča je razvidno, da je bil prvič zapisan v Flossenburgu 9. avgusta 1943. Po vojni je Polde — ki je bil tedaj nepopravljivo uničen človek — ponovno izginil. Širile so se govorice, da so ga ustrelili, ko je prečkal Dravo, toda nihče ni vedel zagotovo. Njegova družina ga nikoli več ni videla.

Jožefa Lobnik

Devetindevetdeset od prvotnih 105 vojnih ujetnikov je varno prispelo v Italijo

Jožefina družina je sodelovala pri odporu proti okupatorju. Ko je za Jožefo postalo prenevarno, so jo poslali k teti v Gornjo Radgono, kjer je pomagala na kmetiji.

Po številnih, drznih pobegih so Murraya premestili v drugo taborišče vojnih ujetnikov.

Rešitev v Ožbaltu je bil eden največjih množičnih pobegov v drugi svetovni vojni in je dobro dokumentiran v knjigah in televizijskih dokumentarcih. Devetindevetdeset od prvotnih 105 vojnih ujetnikov je varno prispelo v Italijo.

Avtor romana Doug Gold.

Jožefa in Bruce sta si dom ustvarila v Johnsonvillu v Wellingtonu

Bruce Murray in Jožefa Lobnik sta se poročila 27. decembra 1947 v Cleethorpesu, kjer sta živela dve leti, preden sta se leta 1949 vrnila na Novo Zelandijo.

Imela sta tri otroke: Anemarie, Gregoryja (zaradi obljube, ki si jo je Bruce dal, da bo njunega sina poimenoval po Grigorju, ruskem kmečkem delavcu, ki je Brucea in Franka rešil, da ju niso odkrili in ponovno zajeli) in Tanjo.

Po svojem junaštvu med vojno sta Bruce in Jožefa živela mirno, vsakdanje novozelandsko življenje, dom sta si ustvarila v Johnsonvillu v Wellingtonu.

Doug Gold je zgodbo napisal kot mešanico dejstev in fikcije

Doug Gold je roman napisal na podlagi časopisnih poročil, vojaških poročil in kartotek, pričevanj in osebnih pisem glavnih junakov.

Glavni vir za zgodbo so bila njuna pisma, skrbno spravljena v kartonasto škatlo, kot spomin na njuno trpljenje med vojno.

Ljubezen za bodečo žico je sicer roman, avtor je zgodbo napisal kot mešanico dejstev in fikcije.

Naslovnica Goldovega romana v angleščini in fotografija Aleksandrove ceste v Mariboru.