Inštitut za novejšo zgodovino je v knjižni zbirki Razpoznavanja izdal dve knjigi: Jurij Perovšek piše o Slovencih in slovanskem svetu, Jelka Piškurić pa o vsakdanjiku v Ljubljani in okolici v času socializma.

Stavba Kazine pred drugo svetovno vojno

Jurij Perovšek: Slovenci in slovanski svet

Jurij Perovšek je v knjigi Slovenci in slovanski svet spomnil, da so se s slovansko idejno, politično in družbeno problematiko, ki je ena od ključnih evropskih zgodovinskih tem, na Slovenskem vseskozi srečevali. Poglede na etnografske, jezikovne, kulturne, zgodovinske, politične, zemljepisne in gospodarske razmere v slovanskem okolju so v drugi polovici 19. stoletja začeli zgoščevati. Med drugim je postalo opazno spremljanje političnih vprašanj in z njimi povezanega dogajanja, ki je po intenzivnosti prešlo tudi v novo stoletje.

Spoznati poglede slovenske politike na slovansko problematiko

Avtor je zapisal, da raznovrstnost dogajanja v slovanskem svetu in med Slovani v 20. stoletju kaže na stopnjevanost dobe moderne, ki je po prvem vodila še v drugi svetovni spopad. »V prvi, z začetkom nove svetovne vojne zamejeni polovici prejšnjega stoletja ponuja skozi posamezne idejne, družbene in političnovojaške dinamike zaokrožene slike tedanjega razvoja slovanstva.

Osredinjenje na to obdobje omogoča spoznati poglede slovenske politike na slovansko problematiko v raziskovalno izzivnem času, ki je spočel obravnavo tedanjih pomembnih ideoloških in političnih načel, nasilnih notranjedržavnih sprememb, vrednotenja slovanstva in slovanskih držav v kriznih mednarodnih razmerah in v vojnem času, zgodovinskih slovanskih osebnosti in v slovanskem svetu izvedenega oktobrskega svetovnozgodovinskega revolucionarnega premika.

Z vidika slovenskega in specifično slovanskega, to je jugoslovanskega razvoja svojski zgodovinopisni izziv pomenita tudi zgodovinska razsežnost jugoslovanskega idejnopolitičnega in državnega pojava ter vrednostni pogled na Slovence same s seboj – v Republiki Sloveniji, oblikovani z njihovo ločitvijo od jugoslovanskega sveta leta 1991.«

Jurij Perovšek

Razsežnost slovenskega narodnega zavedanja in vključevanja v mednarodne povezave

Kot je zapisal dr. Bogdan Kolar je knjiga dr. Jurija Perovška »celovita in poglobljena študija o zanimivi razsežnosti slovenskega narodnega zavedanja in vključevanja v mednarodne povezave. Gre za predstavitev in analizo vpetosti Slovencev v širši slovanski prostor, srečanja s posameznimi slovanskimi narodi, zanimanje zanje, seznanjanje z družbenopolitičnimi dogodki med njimi in za reakcije, ki so jih le-ti ponesli v slovenski prostor.

Tako ali drugače so bili Slovenci povezani z drugimi slovanskimi skupnostmi, skrbeli za ohranjanje stikov z njimi, se od časa do časa do njih opredelili in neredko pri njih iskali pobude za sprejemanje političnih usmeritev.

Monografija izvirno zariše značilnosti slovenskega samozavedanja in rasti v iskanju tako lastne izvirnosti kot povezanosti z drugimi slovanskimi okolji. Slednjič avtorjevo delo pokaže na pomembne stopnje oblikovanja slovenske državotvornosti, kar se je polno realiziralo v razglasitvi samostojne slovenske države.«

Jelka Piškurić: Vsakdanjik v Ljubljani in okolici v času socializma

V knjigi »Bili nekoč so lepi časi«. Vsakdanjik v Ljubljani in okolici v času socializma je Jelka Piškurić s pričevanji, lokalnimi časopisi in arhivskimi viri prikazala, kako so ljudje življenje v socializmu dojemali različno, kar je seveda posledica različnih izkušenj, ki se pokažejo skozi pričevanja treh generacij.

Ustna pričevanja so pokazala motivacije, strategije in prakse, ki so jih posamezniki uporabljali za preživetje in izboljšanje svojega standarda. V tem okviru so iskali možnosti za izboljšanje ekonomskega položaja in dobro življenje.

V skladu s tem so tudi vrednotenja: v socializmu kot pozitivne stvari vidijo tiste, ki so jim izboljšale življenjski položaj in jim zagotavljale socialno varnost, kot negativne pa tiste, ki so jim kratile nekatere pravice, jih omejevale ali jim poslabšale življenjski položaj.

Knjiga se osredotoča na Ljubljano in njeno okolico

Kot je zapisala avtorica je socialistični vsakdanjik skozi desetletja spreminjal svojo podobo. Sledil je razvoju in učinkom industrializacije, urbanizacije, modernizacije ter višanja življenjske rasti. Ti in še nekateri drugi družbeni procesi so nezadržno vplivali na kakovost in organizacijo življenja v času socializma.


Jelka Piškurić

Knjiga se osredotoča na Ljubljano in njeno okolico, zajeto v okvir nekdanje Občine Ljubljana Vič – Rudnik. Območje je bilo izbrano zaradi svoje raznolikosti v izkušnjah in organizaciji vsakdanjega življenja. Socialna in ekonomska struktura mesta in podeželja sta se spreminjali skozi celo obdobje socializma, predvsem pa od šestdesetih let naprej.

Delo ponuja zgodovinski razvoj Ljubljane in njenega podeželskega zaledja, socialistični vsakdanjik pa predstavi na treh izbranih področjih – dela ali zaposlovanja, standarda in potrošnje ter reševanja stanovanjskega vprašanja in infrastrukturnih izzivov.

Kot je avtorica spomnila analiza ni posvečena le življenjskim okoliščinam, temveč tudi motivacijam, strategijam in praksam, ki so jih posamezniki sprejeli za obvladovanje svojega vsakdana in za izboljšanje življenjskih razmer.

Zakoreninjeni vrednoti enakosti in solidarnosti

Zgodovinar dr. Aleksander Panjek je zapisal, da je osrednjega pomena raziskave »ugotavljanje obstoja kulturnih praks mreženja, solidarnosti, podjetnosti in uporabe neformalne ekonomije v času socializma, ki jih avtorica ne interpretira kot izraz socialistične mentalitete ali strategij, uporabljenih iz nuje. Njihov izvir vidi globlje v slovenski zgodovini in kulturi, kjer domujeta zakoreninjeni vrednoti enakosti in solidarnosti ter kulturno pogojene prakse, povezane z družino in socialnimi mrežami.

Po njegovem mnenju knjiga predstavlja metodološko zrelo in problemsko osvežujoče delo, ki vsakdanje življenje v socializmu na Slovenskem in še posebej spomin nanj vrača na polje zgodovinopisja.