Na vprašanje v oddaji Odmevi, katero merilo je bilo odločilno pri združevanju župnij, je nadškof odgovoril: »Prvi razlog, ki je za vsem tem in o katerem na splošno veliko premalo govorimo, je demografija.« Združevanje župnij po njegovih besedah ne pomeni ukinitve maš ali občestva, temveč prilagoditev pastoralnega dela številu razpoložljivih duhovnikov.

Pogovor z novinarko Rosvito Pesek. FOTO: Zajem zaslona

Kadrovska situacija in izzivi duhovnikov

Nadškof je v TV oddaji opozoril na velik izziv glede števila duhovnikov: »Ko se župnije združujejo, to ne pomeni ukinitev občestva in ne ukinjanja maš – dokler bo mogoče. Je pa dejstvo, da če mora en duhovnik pokrivati toliko, kot so prej dva, trije ali več, je jasno, da je stvari treba prilagoditi tako, da so vzdržne.«

Opozoril je, da kadrovska situacija Cerkve ni obetavna. Tako pridemo do problema demografije: »Družina, družba, tudi Cerkev, žal, ki ne rojeva, bo izginila. Žal je tako in mi se moramo začeti vračati k tistemu temeljnemu problemu, to pa je demografija.«

O referendumu in očitkih deljenja letakov

Nadškof se je dotaknil tudi vloge Cerkve pri referendumu o prostovoljnem končanju življenja. Poudaril je, da Cerkev ni vstopala v politiko, temveč je branila temeljne resnice vere: »Ko sem prevzel škofijo, sem ponovno prisegel, da bom oznanjal evangelij, da bom oznanjal nauk Cerkve.« Resnica po njegovih besedah mora biti slišana in dodaja: »Jaz jo moram prvi povedati, da ljudje vedo, kaj pravi evangelij in božje zapovedi od četrte naprej.« 

Odgovoril je tudi na očitke glede deljenja letakov v mariborski stolnici, in sicer, da se ne spomni, da bi bilo v zakonu prepovedano deljenje letakov, »morajo biti samo od nekoga, ki je prijavljen v kampanjo,« kar pa pravi, da je bilo urejeno.

Cerkveni davek in obdavčitev cerkvenih nepremičnin

Ko je novinarka Rosvita Pesek nadškofa povprašala glede predlogov o uvedbi cerkvenega davka in obdavčitvi cerkvenih nepremičnin, je nadškof Zore pojasnil, da če bi se ozirali na nemški sistem, potem bi država morala cerkveni davek pobirati od kristjanov, vendar »pri nas pa že več kot 20 let praktično nimamo vprašanja o verski pripadnosti, kakor ga tudi nimamo o narodni pripadnosti pri popisu prebivalstva.«

Poudaril je, da Cerkev že plačuje vse davke, razen davka na zemljišča, kjer stojijo cerkve in sakralni objekti, »kar velja tudi za druge verske skupnosti, tudi za druge cerkve v Sloveniji«. 

Marko Rupnik in vprašanje umetnosti

Nadškof je v oddaji odgovoril tudi na vprašanje o primeru Marka Rupnika, obtoženega zlorab, in njegovi umetnosti. Opozoril je, da gre za dve vprašanji, in sicer se prvo navezuje na njegove zločine, ki jih bo presodilo sodišče, drugo pa se navezuje na njegovo umetnost, kar morajo presoditi strokovnjaki in čas. »Do takrat ne moremo delati stihijsko, v tem primeru ne bi bilo v redu. Po drugi strani pa vemo, imamo kup kipov, ki močno bolijo žrtve, pa še kar stojijo,« je dodal in s tem namignil na zaplete okoli Titovega kipa v Velenju.

Ob vprašanju, kako to vpliva na žrtve, ki gredo mimo njegove umetnosti, pa je pojasnil, da razume, da je lahko to izjemno hudo za žrtev, vendar da »če gre, ne vem, koliko žrtev mimo kipa nekoga, ki sporoča to, kar sporoča, pomeni, da živimo še v nekem drugem času«. Tako je znova poudaril, da naj o tem presojajo strokovnjaki. 

Božično sporočilo: postanimo boljši

Nadškof Zore je sporočil tudi lepo misel ob božiču gledalcem. »Res bi želel vsem poslušalcem, da bi jim ta božič pomagal do tega, da bi se odločili biti dobri najprej doma, do svojih najbližjih, če bo tam uspelo, potem bo uspelo povsod. In potem bo božič.«

---

Poglejte tudi video pogovor z nadškofom Zoretom o referendumu proti evtanaziji: