Potem ko je Celjska Mohorjeva družba leta 2016 izdala knjigo Gorenjske družine v 18. stoletju, ji je zdaj dodala še Ljubljanske družine v 18. stoletju.

Knjiga Ljubljanske družine v 18. stoletju prinaša popis ljubljanskih meščanov in njihovih družin v prvem slovenskem popisu prebivalstva, ki ga je za celotno avstrijsko cesarstvo leta 1754 odredila cesarica Marija Terezija.

Knjiga je druga te vrste, prelomna je bila izdaja obsežne prve knjige leta 2016 z naslovom Gorenjske družine v 18. stoletju s popisi 24 gorenjskih župnij od Kranjske gore do Šentvida nad Ljubljano.

Tokratna pa zajema popise takratne ljubljanske stolne župnije in njenih vikariatov.

Več let trajajoče zahtevno delo je opravil arhivar Tone Krampač

Popisne enote prvega popisa prebivalstva so bile takratne župnije, popis prebivalcev pa so opravili župniki po svojih župnijah.

Avstrijsko oblast na Dunaju so zanimali predvsem zbirni podatki o popisanih osebah, zato so popisne pole ostale v župnijah.

Sčasoma se je del tega dragocenega gradiva prenesel na eno mesto – v Kapiteljski arhiv pri ljubljanski nadškofiji. V Kapiteljskem arhivu je ohranjenih 74 izvirnikov župnijskih popisov.

Izvirne popisne pole so za uporabnike težko razumljive, rokopisi so v velikem številu primerov slabo berljivi, mnogi zapisi so v gotici.

Več let trajajoče naporno in zahtevno delo s prepisom izvirnih listinskih zapisov je vzorno in dosledno po izvirnem zapisu, tudi z nespremenjenimi občasnimi pisnimi pomotami takratnih popisovalcev, opravil izkušeni poznavalec rokopisnih arhivskih gradiv arhivar Tone Krampač.

Od Pohlina, Kumerdeja do kiparja Robbe

Zgodovinar dr. Vlado Valenčič je ob dvestoti obletnici popisa prebivalstva Ljubljane leta 1754 napisal zelo zanimivo, poglobljeno in strukturno razčlenjeno predstavitev, ki so jo zaradi tehtnosti v tej knjigi ponatisnili.

Na koncu je knjigi dodan krajši priročni slovarček najpogostejših latinskih in nemških izrazov, ki bralcu olajša razumevanje besedila.

Med znanimi Ljubljančani v popisu najdemo tudi duhovnika in jezikoslovca Marka (Antona) Pohlina (1735–1801), vpisanega kot Antonius Pohler, star 13 let; zatem razsvetljenca in narodnega buditelja Blaža Kumerdeja (1738–1805), vpisanega kot Blasius Kumerde, star 17 let; in znamenitega kiparja Francesca Robba (1698–1757), vpisanega kot Frantz Roba, kipar in vdovec, star 56 let.

Zanimivo je, da sta bila Pohlin in Kumerdej popisana na istem naslovu, pri isti gospodinji. Popisana pa so tudi nekatera znana plemiška imena, npr. baron Jožef Anton Codelli.

Knjigo je uredil in spremno besedo napisal dr. Lovro Šturm.