Janez Dovč je kot vsestransko nadarjeni glasbenik igral v številnih etno zasedbah (Jararaja, Terrafolk, Sounds of Slovenia), preigral veliko jazza, posnel zgoščenko z orkestrom slovenske filharmonije, z nekaj tujimi glasbeniki in pevci, nastopal v glasbeno-gledališki predstavi Tesla, za glasbo v filmu Drevo pa je leta 2014 prejel filmsko nagrado Vesna.

V pogovoru z njim začutiš, da se z glasbo neizmerno rad igra, a jo jemlje tudi zelo resno. Da je lahko zelo duhovit, pa tudi povsem zbran. Glasbenik in fizik v eni osebi, pač.

Sumimo, da si na predvečer Janeza Krstnika, svojega godovnega zavetnika, vsako leto nasuje praprotnega semena v obuvala in zasliši tisočletno govorico matere zemlje …

Letos je v sklopu projekta Sounds of Slovenia izšla vaša zgoščenka Sozvočja. Kaj vas je nagovorilo k njenemu ustvarjanju?

Uglaševanje ljudskih motivov, pesmi, napevov, besedil z avtorsko poezijo starejših pesnikov in pesnic se mi zdi zelo zanimivo področje. Ljudska glasba v sebi nosi arhetip. Če slišiš Sijaj, sijaj sončece ali pa Prišla bo pomlad, pesem takoj ustvari vzdušje.

Vanj nato vstopimo z ostrino avtorske besede, ki vzdušje poglobi, nadgradi. Lahko je to primer Šentjanževega, kjer se znan belokranjski motiv Oj Ive, k nam na kres! Bože dobro leto preplete s poezijo Josipa Murna.

Ali pa pri pesmi Kabinetni ljudje, kjer Kosovelova poezija vstopi skozi ljudsko Škrjanček poje, žvrgoli, se bel'ga dneva veseli. Kar veliko premisleka in časa je za tem, zato res vabim k poslušanju.

Želite s tem pokazati lepoto Slovenije?

Z vso glasbo, spoti, besedili želimo pokazati, kako pomembno je spoštovati raznolikost ne samo v glasbi, v kulturnem smislu, ampak tudi v gospodarskem in političnem.

Rad sem ambasador ljudskega. Da ga z vsem spoštovanjem do izvirnega uglašujem z današnjim prostorom in časom. Na neki način bi lahko rekel, da sem ljudski godec 21. stoletja. Ljudski glasbeniki so vedno v svojem času operirali z vsemi znanji, vsemi fintami, da bi izbrusili glasbo, ki so se jo naučili od svojih predhodnikov.

Danes počnemo enako, samo da je znanja in orodij več, možnosti je ogromno, zato je treba biti pazljiv, da ostaneš spoštljiv in se zavedaš izvirnega materiala in ga skušaš peljati po isti liniji naprej.

»Rešitev je v globokem stiku z naravo.« FOTO: Katja Pokorn.

Zakaj ima Sounds of Slovenia ime v angleškem jeziku?

Ker smo s kolektivom najprej nastopali predvsem v tujini kot ambasadorji raznolikega slovenskega prostora. Ljudska glasba je odmev prostora, iz katerega prihaja, in v sebi nosi raznolikost pokrajine, jezika, narečij.

Omenili ste pesem Kabinetni ljudje – ali ta nagovarja občutke ob karanteni?

Ta Kosovelov tekst, ki je star že skoraj sto let, kaže, kako dobro je mladi pesnik razumel odnos med človekom in naravo in kako zgodaj je opozoril na problem kabinetne odtujenosti, ki je danes tudi vir ključnih ekoloških problemov.

Pesem je zelo aktualna in brezčasna. Rešitev je v globokem stiku z naravo. Zdi se mi, da bo človeštvo po izkušnji svetovne karantene moralo ugotoviti, da je bistvo prostora v prostosti.

»Namesto oglaševanja rabimo uglaševanje.« FOTO: Katja Pokorn.

Kakšna zgodba pa je za pesmijo Šentjanževo?

Šentjanževo je pesem Josipa Murna Aleksandrova, ki v skrivnostnem času okoli poletnega sončnega obrata poveže modernega duha s staro obredno tradicijo. Z zvezdami, ki se prižigajo, in kresnicami, ki se dvigajo v poletno noč, že na samem začetku prešije nebo in zemljo tako jasno in preprosto, da osupne in prešine tudi sodobnega bralca.

Vrhunec pesmi je verz »Cvetov zdaj čas in čudnih je semen«, v katerem pozornemu poslušalcu ne uide, da pesnik s čudnimi semeni namigne na izročilo, da na kresno noč lahko zaslišiš govorico živali, če imaš pri sebi praprotno seme. Vendar pesnik tega ne izreče, izkušnjo, ki ni opisljiva, prepusti bralcu.

V času krize, ko je drobni virus skoraj ustavil mogočno globalno civilizacijo, je ključno, da spet povežemo ne samo novo s starim, temveč tudi civilizacijo z naravo. To pa lahko storimo le skozi različne izkušnje raznolikih kultur, ki pomenijo gojenje večstoletnega stika z naravo v stvarnem prostoru.

V času, ko s samoučečimi algoritmi t. i. umetne inteligence prihaja do največjega poenotenja sveta, je treba izostriti predvsem občutek za raznolikost. Potrebujemo »sožitje kultur«, namesto oglaševanja rabimo uglaševanje. In morda lahko Evropa različnih narodov in raznolikih kultur spet povabi svet v resonanco renesanse ...

Bi posebej izpostavili katero od pesmi z zgoščenke?

Recimo puntarska, še iz časov kmečkih uporov Le vkup le vkup uboga gmajna, ki sem jo združil s Kosovelovo Pravim ti brat, neke vrste konstruktivni punt. Želel sem odpreti razmislek, kako se lahko danes konstruktivno upremo, spuntamo.

Kot pravi Kosovel: »Delaj in stremi za tem: uresničiti jasno resnico najglobljih spoznanj. Delaj in te ne morejo uničiti.« Treba je iti v svoji osi naprej in čim bolj globoko. To se mi zdi zelo fin način punta. Zraven pa še samooskrba, pa smo.


Prispevek je bil v celoti objavljen v reviji Praznična (poletje 2021).