Loški razgledi, Muzejsko društvo Škofja Loka, bombardiranje, Poljanska vstaja, domobranske postojanke
Loški razgledi, Muzejsko društvo Škofja Loka, bombardiranje, Poljanska vstaja, domobranske postojanke
Muzejsko društvo Škofja Loka Loške razglede izdaja od leta 1954, letošnja, 72. številka pa na skoraj štiristo straneh nadaljuje tradicijo raziskovanja in ohranjanja spomina na ljudi, dogodke in dediščino širšega škofjeloškega območja.
Še vedno pisanje v maniri Enciklopedije Slovenije
Zbornik tudi letos združuje znanstvene in strokovne prispevke s področij zgodovine, umetnosti, literature, kulturne dediščine in sodobnega družbenega življenja. Osrednja tema številke je 80. obletnica konca druge svetovne vojne, ki jo avtorji osvetljujejo z različnih zornih kotov in ob tem opozarjajo na kompleksnost obdobja, ki je zaznamovalo tudi Škofjeloško.
Klemen Kocjančič je v sterilnem duhu Enciklopedije Slovenije prikazal Škofjo Loko in okolico med drugo svetovno vojno v luči delovanja nemških okupatorskih sil. Še hujši v tem smislu je prispevek Damijana Guština Partizanska vojska na Škofjeloškem 1944–1945. Med pričakovanjem zmage in koncem vojne.

Domobranske postojanke na Škofjeloškem v strukturi Gorenjske samozaščite
Monika Kokalj Kočevar v prispevku Domobranske postojanke na Škofjeloškem v strukturi Gorenjske samozaščite obravnava domobranske postojanke na Škofjeloškem v okviru Gorenjske samozaščite, v katero je bilo med letoma 1944 in 1945 vključenih najmanj 3.500 mož. Približno sedmina jih je delovala na širšem škofjeloškem območju. Del jih je spadalo tudi pod obmejno finančno stražo. Postojanka v Škofji Loki je predstavljala pomembno organizacijsko središče, iz katerega so nastajale tudi druge postojanke v okolici. Analiza organizacijske strukture, kadrovske sestave, krajevnega izvora in socialnih značilnosti pripadnikov kaže, da so bile postojanke izrazito lokalno zasnovane, saj so jih večinoma sestavljali domačini iz bližnjih krajev. Posebnost škofjeloških postojank je tudi relativno majhen delež nekdanjih vojakov nemške vojske ter razmeroma velik delež nekdanjih partizanov.
»Zavezniški« so z letali uničevali tudi Škofjo Loko
Vincencij Demšar tokrat piše o »zavezniškem« bombardiranju, natančneje raketiranju Škofje Loke v zadnjih mesecih druge svetovne vojne. Fotografije, »zavezniški« letalci so jih veliko posneli, s komentarji veliko povedo. Danes je to gradivo dostopno na spletu in Demšar je povzel podatke z njega. Dodal je nekaj podrobnosti še živečih domačinov, prič tedanjih dogodkov. Ohranjene so prijave vojne škode fizičnih oseb.
»Zavezniki« so v zadnjih mesecih veliko uničevali po Sloveniji, ubili veliko Slovencev, povzročili veliko uničenja in škode na infrastrukturi, stavbah, umetnostni dediščini ... Z raketami so uničevali celo vrsto vasi, ki niso imele nikakršne strateške vloge. Zakaj so to počeli? Prav vsak cilj so uničevali po naročilu komunističnih partizanov. Ne le, da za to nihče ni odgovarjal, čeprav je od takrat preteklo že dolgih 80 let, naši zgodovinarji o tem (kot o marsičem) sploh ne pišejo. Če pa že kdo, pa z izjemno šibko terminologijo in nikakršno refleksijo.
Suha, župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika, freske na stropu prezbiterija. Foto: Ivo Žajdela
Izgube človeških življenj na Škofjeloškem
Mojca Šorn, Marta Rendla, Nataša Budna Kodrič in Andrej Pančur so v prispevku Smrtne žrtve 2. svetovne vojne na Škofjeloškem predstavili izgube človeških življenj, ki so jih med drugo svetovno vojno in neposredno po njej utrpeli mesto Škofja Loka ter Selška in Poljanska dolina z Žirmi. Kot osnovo za analizo umrlih so uporabili zbirko raziskovalnih podatkov Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med 2. svetovno vojno in neposredno po njej. Prispevek je terminološko šibek, na primer kar naprej uporabljajo nemogočo besedo padli. Partizani so leta 1942 v Poljanski in Selški dolini umorili veliko domačinov, pa so se tej temi na veliko izognili. Omenjajo tako imenovane talce, ki pa so jih ubili izključno zaradi partizanskega načina »bojevanja«. Tudi o tem nič, kot o marsičem. Sterilna in povsem selektivna Enciklopedija Slovenije.
Vpliv rapalske meje na življenje v Škofji Loki
Jana Hafner je objavila prvi del prispevka o vplivu rapalske meje na življenje v Škofji Loki v obdobju od leta 1929 do 1941. Škofja Loka je v desetletju pred drugo svetovno vojno popolnoma spremenila svojo podobo. S Kamnitnika je bilo videti novo vojašnico. S Hribca je bil čudovit pogled na nov puštalski most, 500 metrov dolg protipoplavni zid na levem bregu Poljanske Sore in nov lesen most v Fužinskem predmestju. Ob vznožju mesta, pri tovarni Šešir, je stal nov železobetonski most. V Kapucinskem predmestju in samem mestu so opravili vrsto večjih in manjših izboljšav. Pa še nova gorska vojaška cesta proti Blegošu je bila zgrajena. Vse te investicije so bile neposredno ali posredno povezane z zavarovanjem meje s Kraljevino Italijo in gradnjo utrdb na t. i. Rupnikovi liniji. Toda 10. 4. 1941 so prišli minerji kraljeve jugoslovanske vojske ...
Suha, župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika, freske na stropu prezbiterija. Foto: Ivo Žajdela
Kdo je ustvaril relief Križanega na nagrobniku družine Pegam
Zbornik prinaša vrsto raznovrstnih raziskav in pregledov s področja zgodovine in kulturne dediščine. Jože Štukl piše o srednjeveškem steklu s Kranclja in Loškega gradu. Matija Križnar je šel po sledi ledenodobne sesalske favne na Kamnitniku. Bojan Kofler je svoj članek naslovil Rod jajčarjev (Aphaobius) in moja družina. Janez Cerkvenik je raziskal tovarno klobukov Šešir Škofja Loka iz tehnološkega zornega kota. Marina Pintar je osvetlila življenje in delo prof. dr. Frana Jesenka.
Igor Kranjc odgovarja na vprašanje kdo je ustvaril relief Križanega na nagrobniku družine Pegam na mestnem pokopališču v Škofji Loki. Janez Cerkvenik in Gregor Cerkvenik pišeta o 185-letnici poštne službe v Škofji Loki in dnevnih poštnih žigih, Aleš Demšar in Matevž Košir pa o 120 letih Čebelarskega društva Škofja Loka. Gregor Cerkvenik je napisal tudi prispevek Jernej Kopitar v filateliji, spet po tridesetih letih. Matjaž Eržen je predstavil Knjižnico Ivana Tavčarja Škofja Loka kot prostor, odprt za vsakogar že osem desetletij.
Partizanska mitologija, detajl s freske Iveta Šubica Poljanska vstaja v Poljanah. Foto: Ivo Žajdela
Prenos freske Iveta Šubica Poljanska vstaja v Poljanah
Poleg precej propartizanskega sklopa o drugi svetovni vojni so objavili tudi sklop člankov na temo prenos freske Iveta Šubica Poljanska vstaja v Poljanah. Martin Premk je prispeval pravljico Poljanska vstaja v decembru 1941. Zanj ne obstaja bistveno, da so takrat, v začetku decembra 1941, partizani začeli na veliko in brutalno ubijati Slovence tudi v Poljanski dolini. Polona Hafner je objavila članek Poljanska vstaja v umetniški interpretaciji Iveta Šubica, Danica Zavrl Žlebir pa Prestavitev freske je bil zahteven podvig.
Objavili so daljše zapise o priznanjih Občine Škofja Loka za leto 2025, o prejemnikih republiške in stanovskih nagrad (Luka Vidmar, prejemnik Zoisovega priznanja za leto 2025, Mojca Ferle, dobitnica Valvasorjevega odličja 2025 in Metod Frlic, Groharjev nagrajenec 2025). Franc Podnar je sestavil kroniko občin Škofja Loka in Gorenja vas – Poljane (od 1. januarja do 31. decembra 2025).
Loški razgledi, št. 72, 2025 – kazaloSamo Lesjak, Loški razgledi ostajajo zrcalo časa, Škofja Loka, Gorenjski glas, 17. 7. 2026



