Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Loški razgledi o Ivanu Omanu

Za vas piše:
Ivo Žajdela
Objava: 02. 07. 2022 / 15:59
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 02.07.2022 / 16:13
Ustavi predvajanje Nalaganje
Loški razgledi o Ivanu Omanu
Škofja Loka z gradom leta 1932. FOTO: Peter Naglič

Loški razgledi o Ivanu Omanu

Muzejsko društvo Škofja Loka je izdalo 68. zvezek zgodovinskega zbornika Loški razgledi (za leto 2021).

V zborniku je objavljena množica daljših in krajših prispevkov o preteklosti Škofje Loke in širše okolice. Trije prispevki so namenjeni 30-letnici samostojne Slovenije: 

Peter Hawlina, Če ni cilja, je vsaka pot prava, 

Vincencij Demšar, Ob 30-letnici samostojne Slovenije,

Aleksandra Hoivik, Spomini in pričevanje na osamosvojitvene čase Slovenije.

Naslovnica: Loški razgledi 68

Lovro Pintar, izjemni slovenski narodni buditelj v 19. stoletju

Zgodovini, kulturi in naravoslovju je namenjenih dvanajst prispevkov:

Dejan Burkeljca, Loški vitezi in upravni aparat Loškega gospostva v srednjem veku,

Jana Hafner, Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Škofji Loki (1894–1903),

France Štukl, Crngrob – protiturški tabor,

Mojca Jenko, Crngrob: Bolfgangova Sv. Ana Samotretja spet z nami,

Martina Fekonja, Hudobni duhovi s Trnja: umetnost, dediščina in stik z drugim svetom,

Mira Delavec Touhami, Lovro Pintar, izjemni slovenski narodni buditelj v 19. stoletju,

Matija Demšar, Matej Demšar, Matija Debeljak: jezikoslovec, mecen, poslovni angel slovenstva,

Dušan Brešar, Agneza Zupan, borka za pravice žensk,

Jožica Šparovec, Škofja Loka v očeh fotoreporterja Edija Šelhausa,

Franc Križnar, Blaž Demšar (1903–1981), izdelovalec godal in goslar,

Matija Križnar, Vili Rakovc, O igličastih kristalih kremena in drugih mineralih iz okolice Zadobja,

Bojan Kofler, Mokrišče Žirovčeva luža in njegova favna hroščev.

V razdelku Gradivo in spomini so tri prispevke namenili politiku in enemu od očetov slovenske demokratizacije Ivanu Omanu.

Ivan Oman, eden od očetov slovenske demokratizacije

V razdelku Gradivo in spomini so tri prispevke namenili politiku in enemu od očetov slovenske demokratizacije Ivanu Omanu:

Metod Benedik, Ivan Oman in sodobna konservativna misel,

Žiga Turk, Vrednost konservativizma v slovenskem političnem prostoru,

Dejan Valentinčič, Ivan Oman: pogumen vizionar z globokimi koreninami.

Sledi še sedem prispevkov o različnih temah:

Jože Bogataj, Ob 70. obletnici Gimnazije Škofja Loka,

Katarina Sekirnik, Rokodelski center DUO Škofja Loka – desetletje sodobnih prizadevanj za razvoj rokodelstva na Škofjeloškem,

Biljana Ristić, Od osvoboditve do osamosvojitve, loško ozemlje od leta 1945 do 1991,

Ana Marija Miklavčič, Loške gostilne skozi čas,

Elizabeta Podlipnik, Ljubezen gre skozi želodec: Kulinarika v arhivskih virih,

Alenka Juvan, Emilijan Cevc, umetnostni zgodovinar in pisatelj,

Antonija Habjan Križaj, Polnost življenja, Urška Omejc, zdravnica (1945–2021).

Podrobno je prikazano tudi delovanje Muzejskega društva Škofja Loka.

Naslovnica: Zgodovinski časopis 2021-1-2

Pokopališča in grobovi iz prve svetovne vojne med Trento in Kranjsko Goro

V številki 1–2 (2022) znanstvene revije Zgodovinski časopis, ki jo izdaja Zveza zgodovinskih društev Slovenije, je objavljenih devet prispevkov:

Mirja Jarak, Ranokršćansko slikarstvo i skulptura u Iliriku u doba sv. Jeronima,

Marko Medved, Una sconosciuta cappella di S. Girolamo a Rijeka (Fiume) nel contesto della tesi liburnica sull'ubicazione di Stridone,

Nataša Golob, Prvi ljubljanski škof Sigismund pl. Lamberg: zadolžnica za knjige, izposojene 22. januarja 1478, in darilna listina, izstavljena 16. marca 1484,

Lilijana Žnidaršič Golec, Študijske in osebne vezi članov »nemške nacije« iz slovenskih dežel na univerzah v Padovi in Bologni v drugi polovici 16. stoletja,

Lovorka Čoralić, Vojnici iz Ljubljane u mletačkim prekomorskim kopnenim postrojbama u 18. stoljeću,

Uroš Košir, Vojaška pokopališča in grobovi vojnih ujetnikov in vojakov iz prve svetovne vojne na območju med Trento in Kranjsko Goro,

Jelka Piškurić, Prispevek k razumevanju organizacije in delovanja Črne roke: primer Franca Fraklja,

Ferdinand Kühnel, Memento Mori: Ethnisch-sprachliche Aspekte der (Süd)Kärntner Erinnerungskultur,

Špela Bezjak, Vloga materialnih virov in sodobni učni pristopi k arheološkim virom v osnovnih in srednjih šolah.

Nalaganje
Nazaj na vrh