Hubertove maše so se udeležili praporščaki lovskih družin Lovske zveze Maribor ter praporščaki in predstavniki lovskih družin iz sosednjih območnih lovskih zvez. Slovesnost so s petjem obogatili člani Župnijskega pevskega zbora stolne župnije Maribor, poseben pečat pa so ji z zvoki lovskih rogov dodali rogisti Lovske zveze Maribor.

Cvikl: »Odgovornost do narave se začne v našem srcu«

Mariborski nadškof Alojzij Cvikl je v pridigi poudaril, da je vse stvarstvo Božji dar, človeku pa je zaupana odgovornost, da z njim ravna spoštljivo in skrbno. Posebej je izpostavil, da človek narave ni prejel v neomejeno last, temveč v skrbništvo. Zato je njegova naloga, da jo ohranja tudi za prihodnje rodove.

Nadškof Alojzij Cvikl in stolni župnik Danijel Lasbaher. FOTO: Domen Permozer 

V nagovoru lovcem je poudaril njihovo posebno povezanost z gozdom in živalmi ter skrb, ki jo namenjajo divjadi, zlasti v zimskem času, ko ji primanjkuje hrane.

Spomnil je tudi na življenjsko pot svetega Huberta, ki je po osebnih preizkušnjah uteho iskal v lovu, nato pa doživel spreobrnjenje. Naravo je začel doživljati drugače in v njej vse bolj prepoznavati Božjo navzočnost. Njegova življenjska zgodba je tako tudi danes povabilo k drugačnemu, globljemu odnosu do stvarstva.

Slovesnost ob godu svetega Huberta je povezala lovce v duhu vere in skrbi za naravo. FOTO: Domen Permozer 

Ob koncu pridige je poudaril: »Odgovornost do narave se začne v našem srcu, ne pri predpisih ali zakonih.« Lovce je spodbudil, naj jim bo sveti Hubert vzor pri njihovem poslanstvu, ter izpostavil, da lahko le s spoštljivim odnosom do narave z njo živimo v sožitju.

FOTO: Domen Permozer 

Posebno mesto pri bogoslužju so imele tudi prošnje lovcev, v katerih so se spomnili pokojnih lovcev in njihovih družin. Zbrane so povabili k molitvi za pristno lovsko tovarištvo, medsebojno spoštovanje, poštenost in pripravljenost pomagati drug drugemu. Prosili so za varnost vseh, ki opravljajo lovske dolžnosti, ter za njihovo srečno vrnitev domov.

Lovski klobuk, daljnogled, nahrbtnik in rog

Lovci so pred oltar prinesli tudi darove, s katerimi so simbolično predstavili svoje poslanstvo, povezanost z naravo in odgovornost do stvarstva. Lovski klobuk je predstavljal pripadnost lovskim družinam, spoštovanje tradicije in odgovornost, ki jo lovci nosijo kot varuhi narave. 

Daljnogled je simboliziral pozorno opazovanje narave in spremljanje živali. Nahrbtnik s hrano za živali je opozoril na skrb za divjad, predvsem v težjih letnih časih, ko živali v naravi težje najdejo hrano. Lovski rog pa je predstavljal povezanost lovcev in ohranjanje njihove tradicije.

»Prav je, da se tudi sedaj oglasi v znak neizmerne hvaležnosti Bogu za vse, kar smo in kar imamo,« so dejali. Zatem je po stolnici zadonel zvok lovskega roga. 

Slovesnost se je sklenila v duhu prijateljstva in lovskega tovarištva. Po sveti maši so se zbrani na povabilo predstavnika lovcev še družili ob pogostitvi z lovskimi dobrotami ter tako praznovanje godu svojega zavetnika zaključili v prijetnem vzdušju.

Več v fotogaleriji Domna Permozerja: 

1/7