»Dobrepolje je, tako kot mnogi naši kraji, ponosno na svojo kulturno dejavnost. Seveda ta ni takšna, kot nam jo (pre)pogosto predstavljajo osrednji slovenski mediji in usmerja umetniška srenja urbanih središč,« je o knjigi Luka iz Dobrepolj. Lukas Gutenfelder zapisal dobrepoljski župan Igor Ahačevčič in dodal: »Kadar pri nas govorimo o kulturi, gre skoraj vedno za srčni odnos do umetnosti, ki je povezana z ljubeznijo do svojega kraja, domovine Slovenije ter vseh njenih lepot in ustvarjalcev lepega. Iz tega vzdušja, ki pri nas traja že zelo dolgo, so na koncu izšli pomembni ljudje, ki so zaznamovali svoj čas. Omenim le Frana Jakliča, Franceta in Toneta Kralja ter Luko Dobrepoljskega, kateremu je bil posvečen letošnji praznik.«

Knjigo so napisali in uredili številni avtorji

V veliki dvorani Jakličevega doma na Vidmu je na predvečer praznika potekala proslava v organizaciji Turističnega društva Dobrepolje. Ob petju Prešernovih pesmi, ki so jih izvajali domači glasbeniki in pevci, so predstavili knjigo Luka iz Dobrepolj, ki so jo napisali: dr. Feliks J. Bister, dr. Marija Wakounig, dr. Primož Simoniti, dr. Vincenc Rajšp in prof. Jože Wakounig. Knjigo so poleg navedenih avtorjev soustvarjali v uredniškem odboru pod vodstvom dr. Feliksa Bistra in Edija Zgonca še Dušica Hočevar, Andrej Vreg, Andreja Štorman Vreg in lektorja Marija in Drago Samec. Izdala sta jo Turistično društvo Dobrepolje in Občina Dobrepolje.

Lukas Gutenfelder, napisan na plošči z imeni rektorjev dunajske univerze. FOTO: Vincenc Rajšp

Lukas Gutenfelder je bil dvakrat rektor dunajske univerze

Luka Dren (podpisoval se je kot Lucas Drinak, Lukas Gutenfelder ali Lucas Agathopedius) se je rodil ob koncu 15. stoletja v Dobrepolju, umrl je 15. julija 1562 na Dunaju, kjer je pokopan v stolnici sv. Štefana.

Opravljal je pomembno pedagoško in diplomatsko delo. Kot profesor je bil petkrat dekan, dvakrat rektor dunajske univerze (1547, 1557), kraljevi superintedent, skrbnik štipendijskega sklada, oskrbnik zemljišča samostana sv. Nikolaja itd. V okviru diplomatske kariere je bil tesen sodelavec diplomata barona Sigismunda (Žige) Herbersteina, z njim je opravljal številne diplomatske misije. Ocenjujejo, da je po načinu pisanja in predstavljanja vsebine dejansko tudi pisec znamenitega Herbersteinovega dela Rerum Moscoviticarum Commentarii.