Elitna enota Capsat, ki je igrala pomembno vlogo pri njegovem vzponu na predsedniški položaj, se je namreč pridružila protestom generacije Z proti korupciji, poročajo svetovni mediji. Kot je za agencijo Reuters pojasnil Siteny Randrianasoloniaiko, vodja malgaške parlamentarne opozicije, je Rajoelina Madagaskar zapustil v nedeljo, potem ko so se pripadniki vojaške enote uprli in se pridružili protestnikom. Vest naj bi potrdili tudi s predsedniškega urada.

Po navedbah francoskih virov so predsednika Rajoelino, ki ima tudi francosko državljanstvo, po dogovoru s predsednikom Francije Emmanuelom Macronom z vojaškim letalom odpeljali iz prestolnice Antananarivo. Po njihovih podatkih naj bi se odpravil v Dubaj. Francoska vlada tega ni potrdila.

Izguba podpore

51-letni Rajoelina je bil prvi malgaški predsednik v letih med 2009 in 2014, nato pa se je leta 2023 znova vrnil na oblast. Vedno bolj je bil prepuščen samemu sebi, potem ko je izgubil podporo ključne vojaške enote v državi, ki se je pridružila na tisoče mladim aktivistom, znanim kot »Generacija Z Madagaskarja«: ti vztrajno protestirajo proti korupciji in revščini, ki preprečujeta zdrav razvoj države. Gibanje je pred časom zavrnilo možnost za srečanje s predsednikom in povabilo k dialogu, saj mladi nepreklicno zahtevajo njegov odstop.

Diplomatski viri potrjujejo, da Rajoelina ni pripravljen odstopiti.

Rajoelina je po odhodu iz države Malgaše nagovoril kar prek družbenega omrežja Facebook: v sinočnjem nagovoru je dejal, da se je moral umakniti na varno, ker je njegovo življenje ogroženo. Po njegovih navedbah naj bi skupina pripadnikov vojske in politikov nameravala nanj izvesti atentat. Pobegli politik ni razkril, kam se je zatekel, neomajno pa je vztrajal, da ne bo »dopustil uničenja Madagaskarja«. Tudi diplomatski viri so po njegovem nagovoru potrdili, da Rajoelina ni pripravljen odstopiti.

Žandarji priznali »napake v odzivu«

Po navedbah britanskega Guardiana so ljudje v začetku tedna preplavili trg pred mestno hišo v Antananarivu, mahali z zastavami in vzklikali protestna gesla, nekateri so na prizorišče prispeli na vojaških vozilih in se kar na njih udeležili protestov. Med protestniki so bili pripadniki elitne vojaške enote Capsat, ki je odigrala pomembno vlogo v državnem udaru leta 2009 med Rajoelinovim vzponom na predsedniški položaj, potem ko je bil njegov predhodnik Marc Ravalomanana zaradi množičnih protestov prisiljen k umiku z oblasti.

Navzoči so bili tudi pripadniki žandarmerije, obtoženi uporabe pretiranega odziva do udeležencev skoraj vsakdanjih protestov, ki so trajali več kot dva tedna. V video izjavi so priznali »napake in prekoračenje pristojnosti« v svojem odzivu.

Na čelu protestov mladi

Po navedbah Združenih narodov so varnostne sile v prvih dneh protestov na Madagaskarju ubile najmanj 22 ljudi, številni pa so izgubili življenje v nasilju, ki so ga sprožile kriminalne združbe. Predsednik Rajoelina je število žrtev izpodbijal: minuli teden je izjavil, da je bilo »12 potrjenih smrtnih žrtev ter da so bili vsi ti posamezniki plenilci in nasilneži«.

Politični obračun v tej otoški državi se je začel po aretaciji dveh politikov 19. septembra letos, potem ko sta načrtovala protest proti kroničnim prekinitvam oskrbe z elektriko in vodo.

Minulo soboto so nekateri pripadniki Capsata na družbenih omrežjih objavili videoposnetek s pripisom: »Združimo moči, vojska, žandarji in policija, in zavrnimo plačilo za streljanje na svoje prijatelje, brate in sestre.« Dodali so še: »Zaprite vrata in počakajte na naša navodila. Ne izpolnjujte ukazov nadrejenih. Usmerite orožje v tiste, ki vam ukažejo streljati na vaše soborce: če umremo, oni namreč ne bodo poskrbeli za naše družine.«

Politični obračun v tej otoški državi se je začel po aretaciji dveh politikov 19. septembra letos, potem ko sta načrtovala protest proti kroničnim prekinitvam oskrbe z elektriko in vodo. Na čelu protestov so mladi, ki vladi očitajo slabo upravljanje in korupcijo, pomanjkljivosti v izobraževalnem sistemu, visoko stopnjo brezposelnosti in revščino.