Zaenkrat še ne pravnomočni ukrepi, ki jih je med 28. decembrom in 4. januarjem sprejelo madžarsko ustavno sodišče, so povezani tudi s cerkvenim zakonom. Sodišče je minuli petek zavrnilo sporno registracijo volilcev, ker naj bi ta omejevala temeljne državljanske pravice. Težave glede temeljnih pravic so ugotovili tudi pri cerkvenem zakonu. Že pred novim letom je vrhovno sodišče iz prehodnih določb ustave črtalo skupno šestnajst točk, vendar glede vsebin posameznih določb niso predstavili natančnejšega pojasnila.

Tudi v luči cerkvenega zakona, ki je bil sprejet v letih 2011/2012, so vsebinske povezave zgolj posredne. Točka spotike je denimo pristojnost parlamenta za določanje pravnega položaja verskih skupnosti, ki je označena kot prehodna določba.

Delno v hitrem postopku sprejete parlamentarne sklepe je kritično ocenil tudi Mate Szabo, ombudsman za temeljne pravice. Sodniki so v svoji razsodbi zapisali, da gre pri omenjenih sklepih za predpise, ki niti časovno niti vsebinsko ne sodijo v kategorijo 'prehodnih zakonov', pač pa so tako časovno kot tudi vsebinsko predvideni za dolgoročno obdobje. Parlament naj bi s tem močno presegel svoje pristojnosti.

Med sporne določbe sodi tudi člen 21, odstavka 1 in 2, ki določata pravni položaj Cerkva in narodnosti. Pravni položaj Cerkva in njihovo priznanje s strani države naj bi odslej z dvotretjinsko večino določal madžarski parlament. Med drugim je predpisano, koliko let naj bi neka Cerkev delovala na območju Madžarske in koliko članov mora imeti, da ji država prizna pravni položaj.

Sodniki so v svoji zadnji razsodbi ugotovili, da 'prehodni' zakoni kršijo načelo pravne države. Lahko bi privedli do težav pri njihovi interpretaciji in zaradi njih je ogrožena enotnost in sposobnost delovanja pravne države.

Temeljna težava je v tem, da bi si vladne stranke ustavna dopolnila razlagale kot del osnovnega zakona, zato je vseh šestnajst ukrepov označenih kot splošnopravno neveljavnih.

Parlamentarna zbornica naj bi podala nedvoumno, jasno pravno razlago za svoje odločitve, pripraviti pa mora tudi novi cerkveni zakon.

Beneška komisija Sveta Evrope je že sredi lanskega leta v nekem poročilu izrazila ostro kritiko madžarskega cerkvenega zakona. V njem naj bi 'močno pretiravali' in izražali 'samovoljo' države, so ocenili evropski pravni izvedenci. Komisija je priporočila pripravo 'jasnih meril' za priznanje verskih skupnosti, izrazila pa je tudi zahtevo po ustanovitvi neodvisnega sodišča, ki bi nadzorovalo proces registracije in parlamentarne odločitve.

Foto: splet