23. februarja mineva 130 let, odkar je zemeljski svet zapustila Magdalena Gornik z Gore pri Sodražici, ki je bila z Jezusom povezana na poseben, mističen način. Kot bister deklič je bila zagnana v igri, vestna pri delu in zavzeta za molitev. Ko se je enajstletna odpravila na polje, da bi mami prinesla plevel za pujse, se ji je pridružila kmečka žena in jo vprašala, komu bo darovala svoje delo in ali ljubi Jezusa. Odgovorila ji je, da bo delo darovala Jezusu, ki tudi najbolje ve, ali ga ljubi. Žena se ji je predstavila kot Božja Mati in jo povabila, naj se Bogu zahvaljuje za vse prejeto in mu daruje vsako delo. Jezus ji je prvič spregovoril po prejemu prvega svetega obhajila.

Vse do smrti je Magdalena doživljala zamaknjenja in videnja nebes, vic in pekla. S Kristusom je podoživljala njegove bolečine, prejela je stigme, znamenja njegovih ran, na glavi pa rane trnjeve krone. Kar 47 let je živela samo od svetega obhajila, brez zemeljske hrane. Imela je dar uvida v stanje duše. Ljudi je vabila k spreobrnjenju in jih opogumljala na poti vere: »Pojdite, pojdite, ljube duše, po tej poti, ki jo je Jezus zapovedal. Ostra je pot, zelo naporna, pa vendar je duša vesela, ko gre po njej, vesela je, ko se spomni na Jezusa.«

1/2