Magnificat o prazniku občudovanja in upanja
Magnificat o prazniku občudovanja in upanja
Kot se za avgust spodobi, naslovnico Magnificata krasi Marija Kraljica (ok. 1390–1395), ki jo je izdelal neznani češki umetnik. Poleg Marijinega vnebovzetja, praznika občudovanja in upanja, kot ga imenuje urednik slovenske izdaje revije Magnificat br. Miran Špelič.
Nanj se lahko pripravimo tudi z devetdnevnico v čast velikega Marijinega častilca in mučenca 20. stoletja, poljskega minorita sv. Maksimilijana Kolbeja. »S tedanjimi najsodobnejšimi sredstvi je znal oznanjati evangelij doma in v japonskih misijonih, potem pa je izpričal to tudi z darom svojega življenja v taborišču smrti,« je v uvodniku zapisal br. Špelič. Omenimo tudi sv. Avguština, katerega misli iz dela O krščanskem nauku najdete v Magnificatu.
Pevci in organisti bodo gotovo z veseljem pogledali na novo uglasbeni psalm za praznično bogoslužje Marijinega vnebovzetja, ki so ga pripravile sestre klarise, in Marijansko antifono Virgo prudentissima (Devica najpreudarnejša)
V Magnificatu si preberite tudi, kakšna je Marijanska pobožnost na Poljskem (opisuje jo nadškof Juliusz Janusz, apostolski nuncij v RS) in kašen pomen ima katedra. Marko Rijavec razmišlja o Psalmu 129, pesmi, ki je zrasla iz trpljenja, upokojenega nadškofa Marjana Turnška je navdihnil evangelij na praznik Jezusove spremenitve na gori, s. Marija Krebelj pa je predstavila pričevanje dekleta, ki se je po hudih preizkušnjah dvignila: »Bila sem izgubljena in sem najdena. Bila sem mrtva, sedaj živim v njem. Jezus Kristus mi pomeni vse. On daje življenje.«
Ker je poletje, ki vabi v gore, je tokrat za blagoslov na vrsti planinarjenje.



