Prva predhodnica Majniške deklaracije datira v 1848, ko je Slovenski odbor na Dunaju v deklaraciji Kaj bodemo Slovenci cesarja prosili zahteval neodvisno Kraljevino Slovenijo pod habsburško krono. Drugi koncept slovenske osamosvojitve je bil izražen z Majniško deklaracijo 1917 dr. Antona Korošca, nanjo pa se je simbolično navezovala Majniška deklaracija 1989, ki so jo napisali dr. France Bučar, Janez Janša, dr. Hubert Požarnik, dr. Dimitrij Rupel, Veno Taufer in Ivan Urbančič, 8. maja pa jo je prebral Tone Pavček. V zadnjem obdobju so bili vse glasnejši pozivi po novi Majniški deklaraciji.

Čas je dozorel

»Morali se bomo ponovno odločati o bistvenih, temeljnih vprašanjih, kako voditi slovensko državo v novih mednarodnih okoliščinah. Sodobna slovenska politika je zato pred zelo podobnimi izzivi, kot je bila takrat ekipa, ki je vstopila v Demosovo vlado. Vprašanje je, kaj bi morala vsebovati nova Majniška deklaracija slovenstva. In mislim, da je čas zanjo zelo blizu,« je konec letošnjega februarja na pogovornem večeru ob 35. obletnici ustanovitve Demosa v Šentjoštu nad Horjulom poudaril notranji minister v osamosvojitveni vladi Igor Bavčar.

Ponoviti izvorno deklaracijo

Prvi obrambni minister in pozneje trikratni premier Janez Janša se je tedaj na pozive, da je potrebna nova Majniška deklaracija, odzval, da po tem, ko je prebral izvorno, misli, da bi jo bilo treba kar ponoviti: »Kar nam je takrat uspevalo, nam je tudi zato, ker je bil okrog nas veter sprememb. Zdaj je v zahodnem svetu znova veter sprememb, ki piha. Kot vedno je to veter, ki tudi podira. Nikdar ni možno z gotovostjo reči, kaj se bo zgodilo. To je tudi priložnost za nas, da uredimo stvari, ki jih še nismo, in ta priložnost bo prišla v roku enega leta.«

Poziv h koaliciji zdravega razuma

Beseda je dala besedo in 30. maja 2025 je luč sveta ugledala nova Majniška deklaracija, ki jo je podpisalo 13 družbeno dejavnih posameznikov na čelu s predsednikom društva Slovenski TIGR – 13. maj Vilijem Kovačičem. Med podpisniki so tudi nekatera pomembna imena iz obdobja osamosvajanja (takratna poslanca Franci Feltrin in Vitomir Gros, sindikalist Slavko Kmetič, publicist Milan Gregorič …) in poznejšega obdobja (vodja civilne iniciative Tržnice ne damo Marinka Kurilić, poslanec Tomaž Štebe …). Izjavo so naslovili Poziv h koaliciji zdravega razuma.

Brez popravnega izpita

Podpisniki Majniške deklaracije 2025 ocenjujejo, da je napočil čas usodne odločitve, ki ne omogoča popravnega izpita, saj smo Slovenci pred prelomnimi volitvami, na katerih je mogoče združeni, brez izključevanja, doseči zgodovinsko dober rezultat in omogočiti formiranje trdne, razvojne vlade – koalicije zdravega razuma. Podpisniki poudarjajo, da mora zdajšnja koalicija, nezmožna voditi državo, čim prej oditi; naj ostane le neprijeten spomin na izgubljeni čas. Upravljanje države pa naj preide v roke ljudi, ki imajo pogum in razum za spremembe, dokazano vztrajnost in sposobnost upravljanja in vodenja države, pri čemer jih vodi skrb za vse državljane.

Država ni ugrabljena lastnina izvoljenih

»Potrebujemo ljudi, ki bodo v dejanjih, ne v besedah, spoštovali vladavino prava in neodvisnost treh vej oblasti, česar ni več od nastopa te vlade, ki hoče uničiti vse: ločenost treh vej oblasti, medijsko pluralnost, vladavino prava, socialno pravičnost, svobodo govora, dostojanstvo živih in mrtvih, dostojno starost, sožitje mladih in starejših v pomenu, ki ga zagotavljata dom in družina. Zdajšnja vlada pa dela vse za njihovo razgradnjo, ukinja celo vlogo očeta in omogoča trgovino z otroki. Vladajoči se ne zavedajo, da država ne more biti predmet eksperimentiranja in ugrabljena lastnina izvoljenih.«

Pohod korupcije in klientelizma

Toda ne le popolna nesposobnost vladanja, rakrana slovenske družbe je po mnenju podpisnikov tudi uničevalski milijardni pohod korupcije in klientelizma od zdravstva in največjih državnih infrastrukturnih projektov do uničevanja naravnih virov. Opozarjajo na sterilne organe pregona, pravosodja in tožilstva, ki namesto povzročiteljev preganjajo politično konkurenco, in na montirane politične procese z zlorabo pravosodja in s podporo vodilnih medijev. Poštene volitve ostajajo nedosegljiv ideal, a je – tako piše v izjavi – 3 desetletja po volitvah skrajni čas, da ne ostane več tako.

Ogromen nabor neizpolnjenih nalog

»Od prve Majniške deklaracije je minilo 177 let, kar je dovolj, da postanemo kot državljani odrasli, vredni življenja pod svobodnim soncem in gospodar na svoji zemlji. Od zahtev tretje Majniške deklaracije iz leta 1989 je uresničena zgolj zahteva po državni suverenosti. Demokracija, pluralizem in delitev oblasti na tri veje in 3. člen Ustave, po katerem ima v Sloveniji oblast ljudstvo, pa so ostali skoraj v celoti neuresničeni. Nabor neizpolnjenih nalog je ogromen, zelo veliko truda bo treba, da nadoknadimo, kar smo zaradi okoliščin in lastne lahkovernosti in brezbrižnosti zapravili.«

Besedilo Majniške deklaracije 1989. VIR: Wikipedia

Pogum za razum

Podpisniki opozarjajo na grožnjo razpadanja države in njenih podsistemov, kar bo mogoče popraviti le z velikimi napori in s takšno politično večino in političnim vodstvom, ki bo izvedlo prelom na ključnih položajih, zlasti pa z ničelno toleranco do korupcije. To bo po njihovem zahtevalo ne zgolj sposobnost in vizijo, marveč tudi izjemno vztrajnost, delavnost in pogum – pogum za razum. Podpisniki še podčrtavajo globoko krizo inštitucij, znotraj katerih ne more priti do ločitve treh vej oblasti, ker so med seboj zlizane, namesto da bi nadzorovale druga drugo.

Ni nujno, da je tako

»To onemogoča razvoj na vseh področjih, tudi v gospodarstvu, vzgoji, šolstvu, znanosti, civilni družbi in kulturi. Veliko je nezadovoljstva ljudi s takšnim stanjem, zato prevladujejo apatija, malodušje, obup, odsotnost smisla in celo izguba volje do življenja. A ni nujno, da je tako, temu se želimo in moramo zoperstaviti!« izpostavljajo podpisniki nove Majniške deklaracije in ponavljajo, da si je leta 1990 slovenski narod s plebiscitom prvič v zgodovini pisal sodbo sam, iz česar je nastala nova država.

Množičen prihod na volišča

Danes gre po njihovem za to, da državo ohranimo, popravimo, jo naredimo funkcionalno, prijazno, pravično in svobodno za vse državljane. Kljub slabemu stanju ne gre obupati, saj je za spremembo dovolj že množičen prihod na volišča in to, da ne kupimo več mačka v žaklju in zlasti ne nagrajujemo bogataške elite, ki si veselo deli nagrade, privilegije ter samopostrežno in brez nadzora zlorablja oblast. Lažna večinska medijska slika je daleč od resnice, hkrati se dogaja raznarodovanje, demografska degradacija in vsiljevanje uvoženih nevrednot prebujenstva in teorije spola.

Ne zmoremo niti pokopati vseh mrtvih

»Dolgoročno to vodi v propad in izumrtje Slovencev v lastni državi, obenem pa kot civilizirana država žal, namesto duhovnega in fizičnega izbrisa spomina, ne zmoremo pokopati vseh mrtvih na spoštljiv in pieteten način. Laž, korupcija in prazne obljube ne morejo biti vsebina politike, zato pojdimo na volišča in glasujmo za resnične spremembe – v korist mladih in starejših, zase in za svoje vnuke. Politika je preveč usodna zadeva, da bi jo prepuščali samodržcem, ki jo zlorabljajo za svoje sladko življenje in zasebne interese,« so nadaljevali podpisniki izjave.

Ne pristati več na logiko novih obrazov

Poudarjajo še, da ne sme vladanje in upravljanje Slovenije nikdar več priti v roke prevarantom, ki se ne zavedajo dolžnosti vladanja in mislijo, da nimajo meja, in celo grozijo z uničenjem elementarnih eksistenčnih virov preživetja: zemlje, pitne vode in zraka. Zato je po njihovo pomembno ne nasedati več absurdnemu vzorcu enoumnega glasovanja proti komur koli in ne pristati več na infantilno logiko novih obrazov, kar nas vleče k tlom in zastira pogled na preteklost, sedanjost in prihodnost.

Za drugačno, pravičnejšo in normalnejšo Slovenijo

»In nam onemogoča uvid v nevarnosti novega časa – novih vojn v Evropi in po svetu. Zato dajmo glas za ljudi, ki bodo garancija za uresničevanje in ohranitev vrednot, ki so nas ohranile v zgodovini in nas ohranjajo danes in nam omogočajo razvoj in napredek v prihodnje. Skratka: gre za drugačno – bolj pravično, sproščeno in normalno Slovenijo,« so Majniško deklaracijo 2025 zaokrožili podpisniki Vili Kovačič, Milan Gregorič, Marinka Kurilić, Stane Jurjec, Ferdinand Deželak, Jože Gorenc, Tomaž Štebe, Bogdan Drnovšek, Andrej Šiško, Gašper Ferjan, Slavko Kmetič, Vitomir Gros in Franci Feltrin.