Med občinstvom so bili podžupanja občine Dobrova-Polhov Gradec Ana Oblak, poslanec Državnega zbora in predsednik Demokratov dr. Anže Logar, predsednik ljubljanskega mestnega odbora SDS in nekdanji notranji minister Aleš Hojs in župnik v Šentjoštu Franc Kadunc. Omizje govorcev pa so tvorili jedrni člani Demosove vlade: predsednik Lojze Peterle, ministri Janez Janša, dr. Dimitrij Rupel in Igor Bavčar ter poslanec prvega sklica državnega zbora Janez Podobnik.

Ideja, ki ni nikdar pojenjala

Kar se je zgodilo z Demosom, je bila politična nadgradnja procesa in volje, ki se je dogajala ves čas totalitarizma, doma bolj pritajeno in zastrto, med Slovenci po svetu bolj manifestativno, jasno in tudi deklarativno, je sprva poudaril predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle in poudaril, da ideja samostojne državnosti in tudi demokracije ni nikdar povsem pojenjala. Stranke slovenske pomladi se ne bi zgodile, če se ne bi prej dogajalo veliko stvari, ki so naposled dobile tudi politični izraz.

6 strank, zavezanih istemu projektu

»Tedaj smo zavestno delali širino, da bi dobili večino. Drug drugemu smo hodili pomagat ustanavljati stranke, želeli smo pokriti teren, sicer bi ostali pri sanjah in deklaracijah. Danes želijo nekateri barvati Demos kot zgolj desnico, kar ni bil, niti niso bili samo krščanski demokrati. Demos je pokrival paleto strank: Pučnikova socialdemokratska in Plutovi Zeleni so veljali za levi stranki, imeli smo liberalce, krščanske demokrate, 6 strank, ki so se zavezale istemu projektu,« je izpostavil Peterle.

Samostojna Slovenija ni bila projekt partije

Po njegovem so z državotvornim projektom zmagali na demokratičnih volitvah. Brez tega ne bi bilo plebiscita, narod je imel takrat dve jasni alternativi: ali hirati v propadajoči Jugoslaviji ali tvegati in se odločiti za samostojno pot. Samostojna Slovenija ni bila projekt partije, med revolucionarnim projektom partije in osamosvojitvenim projektom Demosa je strašna razlika, asimetrija. Šli smo v samostojnost na podlagi demokratične volje ogromne večine ljudi.

Demos se ni boril za oblast

»Slovenci so imeli na prvih demokratičnih volitvah 8. aprila 1990 prvič priliko, da se svobodno odločijo, ali so za samostojno Slovenijo ali niso. In so se odločili. Demos ni šel v borbo zato, da bi pridobil oblast, mi smo oblast imeli. Imeli smo zakonodajno večino in izvršilno oblast. In Ustavno sodišče je pozneje povedalo, da se je prava osvoboditev zgodila šele s tem, da so demokratične sile prevzele tudi izvršilno oblast,« je pojasnil Peterle, tudi predsednik Združenja VSO.

Janez Janša, Lojze Peterle in dr. Dimitrij Rupel. FOTO: X SDS

Danes bolj polarizirani kot tedaj

Demos je prispeval politično kulturo in voljo k slovenskemu »skupaj« in Peterle je upal, da bomo iz tega, po močni in evropski začetni dinamiki, kot nacija in skupnost potegnili več. Doživeli smo lepa leta rasti, veselili smo se prihodnosti, danes pa smo bolj polarizirani kot tedaj, ko smo menjali državo in politični režim. Računal je sicer na možnost restavracije starega, ni pa računal, da nam bodo danes proti vrednotam osamosvojitve postavljali Čebine in Kumrovec.

Še civilizacijske osnove nam ne gredo

»Tranzicija nam ni uspela, še civilizacijske osnove nam ne gredo, kaj šele skupna politika. Saj ni treba vsega delati skupaj, lahko pa delaš odgovorno, če imaš večino. Hudo mi je, da vprašanje sprave druge strani ne zanima prav nič. Ne vidijo potrebe, da bi se o tem pogovarjali. Morali bi se spraviti z resnico o tistem času in se iz njega nekaj naučiti, a nam v jedru ostajajo nedokončane zgodbe. Drvimo nazaj in navzdol. Trende moramo obrniti in to lahko storijo le tisti, ki to hočejo, toda z vizijo,« tako Peterle.

Torej se dogaja!

Dediči Demosa – ki je v slovensko zgodovino pripeljal, da je bila Slovenija prva – bi morale biti vse politične stranke, če želijo biti dediči osamosvojitve, je podčrtal Peterle in dodal spodbudno anekdoto: »Pred dnevi je prijatelju vnukinja, ki hodi v 3. razred, dejala, da jim je učiteljica rekla, naj vprašajo stare starše, kako je bilo v času osamosvajanja. Torej se dogaja! Ne izgubimo upanja in volje, duh, iz katerega je prišlo do slovenske osamosvojitve, bo pripeljal tudi do 'druge republike'.«

Prehod od besed k dejanjem

Obrambni minister Demosove vlade Janez Janša je Demos ocenil za prehod od besed k dejanjem, brez katerega vsa energija, ki se je zbirala v času slovenske pomladi, ne bi bila materializirana. Če ne bi prišlo do večstrankarskih volitev, ne bi bilo samostojne Slovenije. Vprašanje pa je, ali bi se tedaj dalo organizirati bolje. Države, ki so se osvobajale izpod enostrankarske diktature, so ubirale različna pota, v večini se je nasproti enopartijskemu režimu postavila fronta, organizacija, kot pri nas Demos.

Komunisti so si rezervirali tretjino parlamenta zase

Ponekod, denimo na Hrvaškem (kjer je bila tranzicija in demokratizacija po Janševo uspešnejša od slovenske), pa tudi le ena stranka (HDZ). Pri nas to ni bilo možno, ker takratna opozicija ni imela v rokah škarij in platna za postavitev volilnega sistema, ki ga je postavila partija. Dobili smo, je opozoril Janša, večstrankarske volitve, toda v tri zbore skupščine, in pravila igre, po katerih so si komunisti, prek zbora združenega dela, rezervirali tretjino bodočega parlamenta zase.

Nabito polna dvorana Kulturnega doma Šentjošt. FOTO: X Mojca Megušar

Zahvala gre zboru občin

»Kajti v podjetjih, kjer se je volil zbor združenega dela in kjer ni bilo volilne pravice, je obstajal samo njihov sindikat in partija. Samo dejstvu, da je Demos v zboru občin dobil več kot dvotretjinsko večino, se imamo zahvaliti, da je imel v skupnem seštevku 53 %, torej pičlo večino v 240-članski skupščini. Zato tudi nismo mogli sprejeti nove ustave, ki je bila sprejeta šele po osamosvojitvi in tik pred mednarodnim priznanjem, je bila kompromis,« je poudaril prvak SDS.

Trije kriteriji neizpolnjeni

In dodal, da brez Demosa, ki je šel prek vseh klasičnih ločnic levica–desnica, te večine ne bi bilo. To je bil edini možni pragmatični odgovor na pravila igre, ki so jih narekovali drugi. Večina stvari, s katerimi nismo zadovoljni, izvira iz tega izvirnega greha. Volitve aprila 1990 so bile večstrankarske, a svobodne zgolj v 2/3 parlamenta, ker je le tam veljala splošna volilna pravica. Od 5 kriterijev Konference za varnost in sodelovanje v Evropi, da so volitve poštene, slovenske treh niso izpolnjevale.

Slovenija danes ne diha z obema kriloma pljuč

»Ker Slovenci nismo uredili temeljnih vprašanj, plačujemo visoko ceno, kar se pozna tudi na zneskih na položnicah, v višini pokojnin, plač … Slovenija danes ne diha z obema kriloma pljuč, ne izkorišča vseh svojih potencialov. Ankete v letih 1991 in 1992 so izkazovale 80-odstotno podporo temu, da se doseže sprava. Vendar pa ob političnem preobratu ta energija ni bila prelita v konkretna dejanja. Toda tudi po današnjih anketah je velika večina ljudi v Sloveniji za spravo,« pojasnjuje Janša.

Kdaj bo do sprave prišlo?

In kdaj bo do sprave prišlo? Trikratni slovenski premier odgovarja: »Ko bo slovenski parlament enotno glasoval za dan spomina na vse žrtve totalitarnih režimov ali bo vsaj sposoben sprejeti enako resolucijo kot Evropski parlament, bo narejen velik politični korak k spravi. In enkrat bo do tega prišlo. Potem bo treba odstraniti tudi nekaj malikov, totalitarnih, zločinskih podob iz Ljubljane, ki sramotijo Slovenijo pred tujci; na simbolni ravni počistiti zadeve. Potem se bo dalo zadihati.«

Spet piha veter sprememb

Na pozive, da je potrebna nova Majniška deklaracija, je Janša odvrnil, da po tem, ko je prebral izvorno, misli, da bi jo bilo treba kar ponoviti: »Kar nam je takrat uspevalo, nam je tudi zato, ker je bil okrog nas veter sprememb. Zdaj je v zahodnem svetu spet veter sprememb, ki piha. Kot vedno je to veter, ki tudi podira. Nikoli ni možno z gotovostjo reči, kaj se bo zgodilo. To je tudi priložnost za nas, da uredimo stvari, ki jih nismo uredili, in ta priložnost bo prišla v roku enega leta.«

17. januar 1990

Prvi zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je skozi mednarodno prizmo pogledal na konec leta 1990, ko je bila sprejeta Pariška listina in je bilo, leto dni po padcu Berlinskega zidu, konec hladne vojne. Tedaj je bil ustanovljen Demos in poleg ustanovitvenega datuma je izpostavil še 17. januar 1990, ko je bil v Cankarjevem domu velik shod združene opozicije in sprejeta deklaracija o slovenski samoodločbi. Da je do tega zborovanja in ustanovitve Demosa prišlo, so morali biti izpolnjeni različni pogoji.

Nasmeh zgodovine ugaša?

»Leta 1990 se nam je zgodila – nasmehnila – zgodovina. Sprašujem pa se, ali ni ta nasmeh zgodovine začel počasi ugašati. Slovenija je bila kljub vsem ugovorom in zadržkom kar precej v ospredju vseevropskega dogajanja okrog konca hladne vojne. Majniško deklaracijo smo sprejeli in razglasili že maja 1989, torej predno je padel Berlinski zid,« je opozoril Rupel in pomaknil v današnji čas, ko smo prišli do točke v dogajanju na evropski tleh in po svetu, ko se stvari obračajo, bistveno spreminjajo.

Začenja se novo zgodovinsko obdobje

Po njegovem prihajajo zgodovinske spremembe, začenja se novo zgodovinsko obdobje. Časi pred nami še zdaleč niso preprosti in je treba za to, da bi se v njih znašli, storiti še marsikaj – ne zgolj v zunanji politiki, temveč zlasti doma. Lahko se zgodi, tako Rupel, da razpade EU; glede Nata pa je ameriški predsednik jasno povedal, da brez tega, da bodo evropske države prispevale svoj delež v obrambni proračun v višini vsaj 2 %, ne moremo računati na pomoč ZDA.

Zadržani do sodelovanja s srednjeevropskimi državami

»Torej je EU v obrambnem položaju, Nato pa sredi zelo mračne napovedi. Imamo pa dve organizaciji, ki vzbujata upanje: prva je Srednjeevropska pobuda s 17 članicami, tudi Slovenijo, druga pa Tri morja. V Sloveniji smo bili do sodelovanja s srednjeevropskimi državami doslej zelo zadržani, kar je slabo, saj nas dobro razumejo in mi njih tudi razmeroma dobro. To je okolje, ki nas določa in ki je delilo z nami mnoge izkušnje v času osamosvojitvenega gibanja in slovenske pomladi,« je sklenil Rupel.

Uspelo kljub vsem čerem in oviram

Notranji minister v Demosovi vladi Igor Bavčar je izpostavil, da je bilo njegovi generaciji naklonjeno, da celoten projekt osamosvajanja in demokratizacije izpelje – in kljub vsem čerem in oviram jim je vendarle uspelo. Se pa v zgodovini slovenske politike niso mogli nasloniti na kaj zelo pomembnega, saj v njej ni politike z zelo jasno idejo o samostojni slovenski državi, kaj šele z močjo, da bi jo resnično izvedla. Tudi zato je bilo pričakovati, da je bila zdajšnja kriza neizbežna, je podčrtal Bavčar.

Vedno iskali dežnik

»Slovenska politika je vedno iskala nek dežnik, bodisi v Avstroogrski ali v vseh Jugoslavijah, in je bila s tem zadovoljna; to je štela kot okolje, v katerem se je počutila varneje, kot da bi sama plula v mednarodnih vodah. Tudi Demos je svojo prihodnost iskal v zvezi svobodnih evropskih držav in narodov ter v Natu. Takrat smo imeli sposobno ekipo,« je prepričan Igor Bavčar.

Vstop v EU kot ogromen projekt

Ta ekipa je ob prevzemu oblasti znala izpeljati potrebno zakonodajo, celo prepričati mednarodne dejavnike, postaviti ključne inštitucije, zavarovati prehod v samostojnost z vojsko, policijo, zmagala je v 10-dnevni vojni. In hkrati takoj stopila na pot evropskih integracij. Vstop v EU je po njegovem ogromen projekt, ki je potegnil za seboj vrsto sprememb v domačem organiziranju, postavljanju inštitucij, urejanju države po sodobnih evropskih kriterijih.

Pogovorno omizje ob 35. obletnici ustanovitve Demosa je pripravilo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve. FOTO: X SDS

Ponovno odločanje o bistvenih, temeljnih vprašanjih

»Utegne se zgoditi, da tega mednarodnega okolja, ki nam danes zagotavlja varnost in ekonomsko prihodnost, ne bo več. Morali se bomo ponovno odločati o bistvenih, temeljnih vprašanjih, kako voditi slovensko državo v teh mednarodnih okoliščinah. Sodobna slovenska politika je zato pred zelo podobnimi izzivi, kot je bila takrat ekipa, ki je vstopila v Demosovo vlado. Vprašanje je, kaj bi morala vsebovati nova Majniška deklaracija slovenstva. In mislim, da je čas zanjo zelo blizu,« zatrjuje Bavčar.

Napor, da izobrazimo novo generacijo

Opozoril je še na anketo, ki jo je leta 1996 priznan bolgarski teoretik Krastev izvedel po evropskih državah z vprašanjem, »katera država bi se v primeru svetovne krize ali celo spopada postavila na vašo stran in vas rešila«. V le treh državah so anketiranci večinsko izbrali Rusijo: Bolgari, Grki in – Slovenci! »Potrebujemo velik napor, da novo generacijo izobrazimo, da bo sposobna spoznati in doumeti, kaj je bilo v zgodovini s slovenskim narodom, in bo znala tudi ocenjevati in se orientirati v svetu, ki prihaja in ni enostaven.«

Takrat se prihodnosti niso bali, ampak so se je veselili

Janez Podobnik, ki je ustanovitev Demosa spremljal kot župan Idrije, pa poudarja, da je slovenska prihodnost zapletena. Časi, ko se je ustanavljal Demos, so bili drugačni. Takrat se prihodnosti niso bali, ampak so se je veselili. Demos je prinesel sproščeno Slovenijo in že takoj po osamosvojitvi tudi moderno slovensko ustavo, močno sidro slovenske državnosti. Bil je milostni čas redke skladnosti v slovenski zgodovini, ko smo doživeli sintezo intelektualnih političnih elit in avtentičnega ljudstva.

Vloga kmetstva

Nekaj besed je namenil vlogi kmetstva, slovenskih kmetov in podeželanov: »Prek Slovenske kmečke zveze je slovenski kmet s svojo elementarnostjo, poštenjem, domoljubnostjo, zavezo slovenstvu, inspiraciji v krščanstvu, podjetnostjo in ponosom na slovensko zemljo vstopil v novejšo slovensko politično zgodovino kot ustanovni in zvesti član Demosa. Ob tem spoštljiv spomin na nosilca pri tem, na Ivana Omana in dr. Franceta Zagožna.«

Je v središču še odločitev za lastno državo?

Podobnik se je še vprašal, je v središču slovenske nacije še odločitev za lastno državo? Velja dogovor ali zaveza, da bo vsaka generacija na svoj način ponotranjila vrednote slovenske osamosvojitve? Je lahko politični model Demos navdih za današnji politični čas? Katere politične stranke, v parlamentu ali izven njega, so politični dediči Demosa? Na katerih temeljih se je tako pomembna narodnozgodovinska inovacija zgodila v najpomembnejšem trenutku novejše slovenske zgodovine?

Drža Demosa bi bila potrebna tudi danes

»Demos je bil pahljača političnih strank, različnih političnih prepričanj, vrednostnih izhodišč, karakternih razlik v liderjih. Toda vodstvo Demosa je iskreno živelo in ponotranjilo dogovor, da bodo zaradi dveh temeljnih ciljev – demokratizacije in osamosvojitve Slovenije – držali skupaj, dokler se to dvoje ne zgodi. Taka drža bi bila potrebna tudi danes v širšem krogu slovenskih demokratičnih strank, ki se tudi inspirirajo in se čutijo dediči slovenske osamosvojitve,« je pomenljivo sklenil Podobnik.