4. decembra 1989 so namreč Slovenska demokratična zveza, Slovenski krščanski demokrati in Socialdemokratska zveza Slovenije podpisali dogovor o sodelovanju, ki je hkrati pomenil tudi ustanovitev Demokratične opozicije Slovenije (Demos), je včeraj spomnil evropski poslanec dr. Milan Zver (SDS/ELS).

Več kot politična koalicija

Po njegovem je bil Demos več kot politična koalicija. Bil je gibanje, ki je odražalo duha časa – željo po svobodi, pluralizmu in suverenosti. Utiral je pot procesom demokratizacije in poznejši osamosvojitvi. Njegova zmaga na prvih demokratičnih volitvah leta 1990 je bila zgodovinski dosežek, ki je omogočil pripravo in izvedbo plebiscita za samostojno Slovenijo in poznejšo razglasitev samostojnosti.

Zrelost in odgovornost

»Ključna zapuščina Demosa je sporočilo, da je z združenimi močmi možno premikati meje mogočega. Različni posamezniki in stranke, ki so sestavljali Demos, so pokazali politično zrelost in odgovornost, ker so prepoznali, da je prihodnost naroda pomembnejša od posameznih interesov,« je izpostavil Milan Zver.

Premalo uspešni pri utrjevanju pravne države

In nadaljeval, da poznejši prehod v utrjeno demokracijo, pravno državo in moderno gospodarstvo žal ni bil najboljši. Čeprav smo kot država dosegli zgodovinske dosežke in presežke na mednarodnem polju (uspešne integracije v evroatlantske povezave, schengensko in evrsko območje, dvakratno predsedovanje EU), pa nismo bili dovolj uspešni pri utrjevanju pravne države in gospodarstva.

Budnica in pogum

Zato po njegovem potrebujemo budnico in pogum, da se vnovič podamo na pot, ki jo je Demos enkrat že prehodil – na pot prave demokratizacije države in pravične tranzicije. Prav je torej, da se spomnimo poguma, odločnosti in vizije tistih, ki so v najtežjih trenutkih prevzeli odgovornost za prihodnost slovenskega naroda.

Svoboda in demokracija nista samoumevni

»Njihovo delo nas opominja, da tudi svoboda in demokracija nista samoumevni vrednoti, temveč se je zanju treba nenehno boriti. Žalostno, a prav v času vlade Roberta Goloba so nam vzeli pravi pomen besede 'svoboda'. To ni stanje, kjer levi politični pol uživa neomejeno svobodo za vse, kar si zaželi, medtem ko se desnega omejuje s pravnimi postopki, dvojnimi merili in vzdrževanjem nepravičnosti, ki vztrajno spodkopavajo enakopravnost in zaupanje v družbo,« je poudaril Zver.

Domovinski ponos in državljanski pogum

Obletnica ustanovitve Demosa naj bo zato priložnost za razmislek o pomenu svobode, o povezovanju za dobro prihodnost naroda, za pravno in pravično državo: »Ti ideali so tlakovali pot neodvisnosti in naj nas navdihujejo pri oblikovanju prihodnosti Slovenije. Verjamem, da imamo še vedno dovolj domovinskega ponosa in državljanskega poguma za velike odločitve in dejanja,« je sklenil Milan Zver.

Za osvežitev spomina

Spomnimo: ustni dogovor o ustanovitvi Demosa so sklenili 27. novembra 1989 na domačiji Ivana Omana, uradni podpis je sledil 4. decembra. Dogovor sta v imenu Slovenske demokratične zveze podpisala Rajko Pirnat in Hubert Požarnik, v imenu Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle in Franc Miklavčič, v imenu Socialdemokratske zveze Slovenije pa Jože Pučnik in Andrej Magajna.

SKZ pozneje

Slovenska kmečka zveza je prva sprejemala le program, dejansko pa se je Demosu pridružila naknadno, 8. januarja 1990, skupaj s tedanjimi Zelenimi Slovenije, zato ta datum nekateri, poleg 27. novembra in 4. decembra 1989, štejejo za dan ustanovitve Demosa. Februarja 1990 se mu je pridružila še Slovenska obrtniška stranka, marca pa upokojenci, združeni v stranki Sivi panterji.