Kakšno je njihovo stališče glede zamisli, da bi spomenik osamosvojitve na Trgu republike nadomestil dosedanji spomenik revolucije, smo na spletni Družini povprašali nekaj zgodovinarjev ali poznavalcev obdobja slovenskega osamosvajanja.

Rosvita Pesek. FOTO: Tatjana Splichal

Rosvita Pesek, televizijska novinarka in urednica:

Postavitev spomenika osamosvojitve na Trgu republike podpiram. Teh pobud, da bi na osrednjem mestu pred parlamentom, kjer smo 26. junija 1991 sebi in svetu razglasili novo državo Republiko Slovenijo, moralo stati kaj drugega, ne pa spomenik revoluciji, je bilo že kar nekaj. Škoda, da je minilo že 32 let! Nenazadnje ne gre za to, katera politična skupina ali posameznik si bo to pobudo lastil. V prvi vrsti gre za izkaznico slovenskega naroda, ki je izkoristil zgodovinsko priložnost in si ob vizionarstvu političnih voditeljev utrl pot med državotvorne in samo-odgovorne narode. In obstal.

Anton Tomažič. FOTO: Tatjana Splichal

Anton Tomažič, nekdanji Demosov poslanec:

Pobudo za razmislek o postavitvi spomenika osamosvojitve na Trgu republike seveda pozdravljam iz vsega srca, vendar le pod pogojem, da se hkrati v celoti odstrani(jo) spomenik(i) revolucije! Ob tem pa sem seveda tudi skeptičen, ker (iskrena?) pobuda prihaja iz krogov, ki ukinjajo že obstoječi zametek muzeja slovenske osamosvojitve. Ker sedanja leva koalicija okrog Svobode skuša izbrisati vse, kar je (tudi dobrega) naredila prejšnja desna vlada, se poraja resen dvom o tem, da ima iskren namen postaviti tak nov spomenik, ki bi bil sprejemljiv za obe strani. Bolj verjetno je, da namerava po formalni »javni razpravi« odločiti po svoje in s pomočjo enkratnega »glasovalnega stroja« v Državnem zboru postaviti tak podoben spomenik, kot je ob Kongresnem trgu. Slednji namreč s svojima dvema povsem ločenima monolitoma dobesedno predstavlja ne-spravo! Celostna preureditev Trga republike je seveda nujna, vendar naj se realizira po naslednjih volitvah, ko verjetno ne bo več obstajala premoč enega samega političnega bloka in bo zato nujno najti kompromisni predlog, sprejemljiv za vse. Spomenik Osamosvojitve mora namreč biti hkrati tudi spomenik Sprave! Sicer je bolje, da ga ni!

Jurij Pavel Emeršič. FOTO: Ivo Žajdela

Jurij Pavel Emeršič, zgodovinar in profesor zgodovine:

Pri komunistih, tudi bivših, objektivna resnica ne obstaja. Njihova prepričanja in izjave so zato zelo fluidne, spremenljive, nezanesljive. Njihovi spomeniki prav tako. Če veter drugače zapiha, lahko spomenik hitro spremenijo v nagrobnik.

David Tomažin. FOTO: Samo Remec

David Tomažin, mladi zgodovinar in filozof:

Dejstvo je, da so bile pobude za tak spomenik v preteklosti že narejene. G. Kučan ni prvi s tako idejo. Vsekakor pa idejo (kot že mnogo, mnogo let) pozdravljam in se veselim napredka v smeri bolj pietetnega odnosa do polpretekle zgodovine. Mladina mora vedeti, od kod jim pravice in kam dolžnosti.