Rojen je bil v krščanski družini okoli leta 230. O njegovem življenju vemo zelo malo, le tisto, kar se je ohranilo iz roda v rod. Več o njegovem življenju in delovanju je na podlagi teh ustnih izročil zapisal neznani pisatelj šele okoli leta 1260.

Maksimiljan Celjski je izhajal iz bogate družine in je bil zelo plemenitega značaja. Starši so mu kmalu umrli, on pa je vse svoje premoženje razdelil ubogim in postal duhovnik.

Ko je bil posvečen v škofa, je potoval po vsem Noriku in tako je prišel tudi v rodno Celje (Celeio). Tam so ga tedanji rimski oblastniki prepričevali, naj preneha z oznanjevanjem in naj se priključi poganski veri. A Maksimiljan je ostal zvest krščanstvu, zato so ga njegovi nasprotniki dali obglaviti. Legenda pripoveduje, da naj bi na kraju, kjer je njegova glava padla na tla, začel izvirati studenec z vodo, ki je imela zdravilno moč.

Pokopan je v njemu posvečeni cerkvi v Celju. Za svojega zavetnika sta ga izbrali škofiji Passau na Bavarskem in Linz v Avstriji.

Češčenje sv. Maksimilijana se je hitro razširilo. Postal je zelo priljubljen svetnik in pogost krstni zavetnik. Bil je zelo priljubljen tudi na Slovenskem, še posebno v Mariborski škofiji. Cenil ga je tudi blaženi Anton Martin Slomšek, ki ga omenja v svojih delih.

Statistični urad Republike Slovenije poroča, da je bilo ime Maksimilijan med moškimi zelo pogosto v letih 1940–1960, kasneje pa je bilo v upadanju. Zanimivo pa je, da je njegova krajša različica Maks postala nadvse priljubljena v novejšem času, najbolj v letih 2011–2019.


Preberite še:
- Slomškovi vzgojni nasveti
- Janez Henrik Newman