V dvorani Slovenske matice v Ljubljani je na zaključku 5. Glaserjevega festivala in podelitvi priznanj nagrajencem natečaja za osnovne šole za najboljše literarno delo nagovorila tajnica urednica Slovenske matice Ignacija Fridl Jarc. Foto: Ivo Žajdela

Slovenska matica in Župnijska knjižnica Jurija Borešiča Malečnik sta razpisali natečaj za najboljše literarno delo na temo Znana osebnost mojega kraja za osnovne šole v Republiki Sloveniji in zamejstvu. Učence so povabili k sodelovanju na natečaju in razmisleku o tem, kaj vse jim pomeni vzgled velikih Slovencev, ki so pomagali ustvarjati našo prihodnost. Znani osebnosti svojega kraja so lahko posvetili slavilno pesem ali prozni zapis, kako njegovo osebnost, delo in poslanstvo doživljajo sami.

Strokovna žirija v sestavi akademik dr. Milček Komelj, Zarika Snoj Verbovšek, dr. Sebastijan Valentan in dr. Ignacija Fridl Jarc je izbrala nagrajence, ki so jih 22. aprila 2026 razglasili in nagradili na sedežu Slovenske matice v Ljubljani. S slovesno podelitvijo nagrad nagrajencem natečaja so tako zaključili 5. Glaserjev festival.

Na slavnostnem dogodku je kot gostja nastopila pisateljica Ksenija Majcen. Foto: Ivo Žajdela

Kot gostja je nastopila pisateljica Ksenija Majcen

Slovesnost je povezovala tajnica urednica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc, ki je prisotne v matičini dvorani s podobami njenih predsednikov spomnila na velike može, ki so pomembno pripevali k razvoju slovenstva od srede 19. stoletja naprej.

Na slavnostnem dogodku je kot gostja nastopila pisateljica Ksenija Majcen, ki je v pogovoru Ignacijo Fridl Jarc predstavila svoj avtobiografski mladinski roman Pobeg brez meja, ki so ga izdali pri Slovenski matici. Roman je bil tudi darilo prejemnikom priznanj literarnega natečaja.

Nagovor dr. Sebastijana Valentana, župnika v Malečniku. Foto: Ivo Žajdela

Prejemniki priznanj 5. Glaserjevega festivala

Dr. Sebastijan Valentan, župnik v Malečniku, je premierno na kratko predstavil knjigo o Marku Glaserju z njegovimi izbranimi deli. Prejemnikom sta priznanja podelila Sebastijan Valentan in vodja župnijske knjižnice Jurija Borešiča Malečnik, za Pesem o Jožefu Stefanu Tristanu Pajiću (Osnovna šola Kolezija, mentorica Monika Nataša Krajnc), za Zgodbo, ki še ni končana Benjaminu Babiču (Osnovna šola Šmartno ob Paki, mentorica Mojca A. Juras), za spis Župnik Mirko Škoflek – srce župnije v Šempetru v Savinjski dolini Emi Četina (mentorica Valentina Toman Čemožnik), za zgodbo Mario Magajna – tržaški fotograf in fotoreporter Franziski Victorii Tomsic, za spis Anton Piščanec – dolgoletni katinarski župnik Beatrici Marassi (za obe je bila mentorica Kristina Kovačič) in za spis Zgodba o Roži Piščanec Gabrijelu Marholtu (mentorica Sonja Lenarčič).

Prireditev je obogatil glasbeni nastop učenk Pevske šole Glasbene matice Ljubljana. Dogodek so soorganizirali Slovenska matica, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani in Župnijska knjižnica Jurija Borešiča Malečnik. Organizator festivala je bila Župnija Sv. Peter pri Mariboru – Malečnik s partnerji: Slovenska matica, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, Pokrajinski arhiv Maribor, OŠ Malečnik in Nadškofijski arhiv Maribor.

Prireditev je obogatil glasbeni nastop učenk Pevske šole Glasbene matice Ljubljana. Foto: Ivo Žajdela

Glaserjeva dela so dragocen del slovenske duhovne in kulturne zgodovine

Župnija Sv. Peter pri Mariboru – Malečnik in Slovenska matica sta ob 220. obletnici rojstva izdala knjigo Marko Glaser. Izbrana dela, predstavili so jo na osrednjem dogodku 5. Glaserjevega festivala, 23. aprila 2026, v Glaserjevem salonu z galerijo v Malečniku. Gre za pomembno delo na več ravneh – zgodovinski, kulturni, teološki in tudi sodobni oziroma aktualni. Glaserjeva dela (pridige, pesmi, korespondenca) so dragocen del slovenske duhovne in kulturne zgodovine. Knjiga zdaj omogoča, da so ta razpršena in pogosto težko dostopna besedila postala zbrana, urejena in dostopna širšemu krogu bralcev. Posebej pomembno je, da so besedila jezikovno posodobili, kar omogoča razumevanje tudi sodobnemu bralcu. Knjiga ne prinaša le posameznih besedil, ampak celostno podobo Glaserja kot duhovnika, učitelja, pesnika in cerkvenega delavca. S tem presega zgolj zgodovinski interes in omogoča globlje razumevanje njegove vloge v slovenskem prostoru.

Prejemniki priznanj 5. Glaserjevega festivala. Foto: Ivo Žajdela

Knjiga je prostor dialoga med tradicijo in sodobnostjo

Ena ključnih vrednosti knjige je, da Glaserjeva beseda ni predstavljena kot muzejski ostanek, ampak kot živ nagovor. Njegova razmišljanja o veri, življenju, smrti, odgovornosti in smislu so univerzalna in še vedno relevantna za sodobnega človeka. Besedila odpirajo temeljna človeška vprašanja (smisel življenja, trpljenje, odpuščanje), zato lahko nagovorijo tudi neverne ali iskalce. Knjiga tako ni le cerkveno delo, ampak prostor dialoga med tradicijo in sodobnostjo.

Marko Glaser je bil pomemben sodelavec in prijatelj škofa bl. Antona Martina Slomška. Prav Glaser je bil namreč tisti, ki je po Slomškovem pooblastilu veliko pripomogel k uresničitvi prenosa škofijskega sedeža iz Št. Andraža na avstrijskem Koroškem v Maribor. Knjiga zato prispeva tudi k boljšemu razumevanju cerkvene in narodne zgodovine 19. stoletja. Sovpada tudi s triletnim obhajanjem 800-letnice mariborske nadškofije, zato deluje tudi kot kulturni poklon in utrjevanje zgodovinskega spomina skupnosti.

Prejemniki priznanj 5. Glaserjevega festivala in mentorici. Foto: Ivo Žajdela

Iskanje smisla, resnice in notranje trdnosti sredi negotovosti sveta

Naj bo to delo živo pričevanje, ki nas povezuje z našimi koreninami in nas hkrati usmerja naprej. Glaserjevo življenje in delo naj nas spodbujata, da tudi sami postanemo rodovitni nosilci vere v svetu, ki hrepeni po smislu in resnici. To delo naj vsakomur omogoči srečanje z iskrenim človekom, ki je življenje razumel kot veliko odgovornost in prizadevanje za blaginjo bližnjega. V Glaserjevih besedah lahko sodobni človek prepozna iskanje, ki mu ni tuje, iskanje smisla, resnice in notranje trdnosti sredi negotovosti sveta.

Delo je pospremljeno s primerjalno analizo dr. Fanike Krajnc Vrečko o pridigah pri Slomšku in Glaserju ter z obsežnim prispevkom Lilijane Urlep o življenju in delu Marka Glaserja ter njegovi zapuščini v mariborskih arhivih.

Podelitev priznanja 5. Glaserjevega festivala, Gabrijel Marholt. Foto: Ivo Žajdela

Dokumenti, ki pričajo o Glaserjevem vsestranskem delovanju

V Malečniku, kjer je Glaser deloval in je tudi pokopan, so knjigo predstavili avtorji Lilijana Urlep iz Nadškofijskega arhiva Maribor, dr. Fanika Krajnc Vrečko, dr. Ignacija Fridl Jarc, tajnica-urednica Slovenske matice, in dr. Sebastijan Valentan, župnik v Malečniku. Ob predstavitvi knjige so bili na ogled tudi dokumenti, vključeni vanjo, ki pričajo o Glaserjevem vsestranskem delovanju. Obiskovalci so si lahko ogledali pridige, pesmi, primere uradne in neuradne korespondence. Med uradnim gradivom so še posebej zanimivi dopisi glede selitve škofijskega sedeža v Maribor leta 1859. Uradna korespondenca je večinoma v nemškem jeziku, pridige v slovenščini. Starejše pridige so zapisane v bohoričici.

Dr. Sebastijan Valentan, župnik v Malečniku, s knjigo o Marku Glaserju. Foto: Ivo Žajdela

Prenovil je župnijsko cerkev in romarsko cerkev Matere božje na Gorci

Marko Glaser (1806–1889) je v Malečnik prišel za župnika leta 1843. Leta 1845 je prišlo do velikega plazu na južni strani župnijske cerkve Sv. Petra, zaradi tega je njegova velika skrb postala, da se ne bi porušila.

Marko Glaser se je od vsega začetka boril zoper zle posledice, ki so jih v verskem oziru rodile jožefinske notranje-cerkvene reforme. V tej smeri je še pred prihodom v Malečnik deloval v Gradcu ter spodbujal in podpiral slovenske duhovnike mariborskega okrožja. Širil je bratovščino presvetega Srca Jezusovega in Marijinega ter druge cerkvene pobožnosti. Kot pridigar je z besedo pospeševal versko življenje. V svoji župniji Sv. Peter pri Mariboru je leta 1844 obhajal ljudski misijon, prvi v teh krajih. Pozneje je prenovil župnijsko cerkev in romarsko cerkev Matere božje na Gorci.

Prizadeval si je za vzgojno-izobraževalno prenovo v župniji in kraju. Vabil je starše, naj pošiljajo otroke v šolo. Leta 1868 je organiziral dekliško šolo in nanjo pozval šolske sestre iz Eggenberga. To je bila nova doba za cerkveno šolo. Danes bi rekli, da si je prizadeval za enakovredno zastopanost spolov. Šolsko poslopje je bilo v nekdanjem samostanu šolskih sester (danes ambulanta in stanovanja). Kmete je vnemal za sadjarstvo in priredil sadjarski tečaj. Nasploh je med ljudmi užival veliko spoštovanje.

Malečnik, desno župnijska cerkev sv. Petra, levo božjepotna cerkev Matere božje na Gorci. Foto: Ivo Žajdela

Poskrbel za nastanitev škofijskih ustanov v Mariboru

Od leta 1856 naprej se je močno angažiral, da je pripravil premeščenje škofijskega sedeža iz Št. Andraža v Labotski dolini v Maribor in poskrbel za nastanitev škofijskih ustanov v Mariboru. Zaradi izrednih zaslug je škof Slomšek cesarju predlagal, da Marka Glaserja povzdigne v naziv častnega kanonika. Svoj predlog je utemeljil z besedami, da je eden največjih dobrotnikov in pospeševalcev tega za cerkev in državo imenitnega dejanja prav Marko Glaser. Tako se je tudi zgodilo in to visoko odlikovanje je s cesarskega dvora prišlo leta 1859, le dva meseca po tem, ko je Slomšek zasedel škofijski sedež v Mariboru. Slomšek je Glaserja še nekaj mesecev pred tem imenoval za sodnika pri cerkvenem sodišču v Mariboru. Posledično je Glaser zaslužen za to, da je Maribor ostal slovenski, da ima akademske ustanove, ki so se skozi zgodovino razvile do te mere, da govorimo danes v Mariboru o superračunalniku, ki spada med 50 najmočnejših na svetu. Z blaženim škofom Antonom Martinom Slomškom ga je vezalo iskreno prijateljstvo. Odlikovali so ga tudi z viteškim križcem reda Franca Jožefa.

Malečnik, božjepotna cerkev Matere božje na Gorci, ob njej so pokopali Marka Glaserja. Foto: Ivo Žajdela

Marko Glaser je bil velik častilec Marije. Zato mu je bila cerkev Matere božje na Gorci posebej ljuba. Pri njej so ga tudi pokopali. Furlanski slikar Brollo je Slomška in Glaserja upodobil na freski ob Mariji na oboku gorske cerkve.

Furlanski slikar Brollo je Slomška in Glaserja upodobil na freski ob Mariji na slavoločni steni cerkve na Gorci. Foto: Ivo Žajdela

1/19