Zapri
Iskanje

Mali Golak (1495 m)

Andrej Praznik
Za vas piše:
Andrej Praznik
Objava: 24. 09. 2008 / 12:44
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 09.04.2021 / 13:15
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Mali Golak (1495 m)

Mali Golak (1495 m)



Med Vipavsko dolino, Čepovanskim dolom in Idrijskim hribovjem se razprostira obsežna planota Trnovskega gozda. Njeno površje je kraško razgibano, polno skalnatih kotanj in vzpetin, ki jih prekrivajo strnjeni listnati gozdovi. Najvišji del planote so Golaki, trije skoraj enako visoki vrhovi, čez katere pelje Slovenska planinska pot. Golaki so skupaj z bližnjo Smrekovo drago, kjer je znamenito mrazišče s toplotnim in rastlinskim obratom, razglašeni za naravni rezervat, zato med izletom v ta del Trnovskega gozda ne zapuščajmo označenih planinskih poti.

Najbolj vztrajni planinci se na Mali Golak povzpnejo s tri ure oddaljenega Čavna ali celo s pet ur oddaljenega Vojskega, večina pa si za izhodišče izbere gozdno cesto pod Iztokovo kočo pod Golaki, od koder lahko brez naglice na vrh prispemo v dobri uri. Čeprav je Trnovski gozd dodobra preprežen z gozdnimi potmi, je izhodišče lahko najti. S Predmeje nadaljujemo vožnjo proti Lokvam. Čez približno dva kilometra zavijemo pri kažipotu desno na stransko cesto, ki kmalu izgubi makadamsko prevleko. Nadaljujemo naravnost do nekaj sto metrov oddaljenega razcepa pri zapornici, kjer pustimo avto.

Lepa gozdna cesta, na katero nas usmeri kažipot, se hitro spremeni v grob kolovoz. Njegovo okolico večinoma preraščata gosta podrast in grmičevje, vmes pa kipijo proti nebu mogočna drevesa. Kolovoz se zložno vzpenja proti prevalu Strgarija, kjer se nam z leve pridruži označena pot s Čavna. Tu je veliko križišče gozdnih cest. Kažipot nas z njega usmeri na dobro uhojeno stezo, ki znova ponikne v labirintu slokih debel. Vsenaokrog je spokojna tišina, le v daljavi se nenadoma oglasi srnjak. Po nekaj minutah prispemo do Iztokove koče pod Golaki (1260 m), ki je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih od 7. do 19. ure, v zimskem času pa od 7. do 16. ure. Okrog nje je pod gostimi krošnjami posejanih nekaj lesenih miz in klopi, na katerih bi bilo prav prijetno posedeti, če se nam ne bi mudilo proti vrhu.



Dobro vidne oznake, ki so značilne za vso pot na Mali Golak, nas od koče pripeljejo do informativne table z osnovnimi podatki o naravnem rezervatu Golaki in Smrekova draga. Tam se pot razcepi. Strmejša se požene naravnost navkreber med razpokane, z žlebiči preprežene skale in korenine, položnejša pa lagodno ovinkari levo od nje. Po vnovični združitvi obeh poti zavijemo v manjšo grapo, iz katere se čez močno razčlenjeno strmino povzpnemo na greben. Okrog nas je polno zanimivosti: tu raste skrivenčeno drevo nenavadnih oblik, tam lahko pokukamo skozi precej veliko luknjo v deblu, malce naprej se suhega drevesa držijo lesne gobe. Na grebenu je odcep proti Predmeji, nas pa čaka še nekaj minut prijetnega vzpona. Pot zavije navkreber, obide manjši predvrh in se znova povzpne na greben. Drevje postaja z vsakim korakom nižje in skromnejše. Naposled se pokaže še ruševje, med katerim prispemo na razmeroma prostoren in skalnat vrh. Na njem je kovinska skrinjica z vpisno knjigo, v skalo vdelan žig in kamnit steber z razgledno ploščo.

Mali Golak je zelo obiskan: če smo prav prešteli, se je samo avgusta v vpisno knjigo na vrhu vpisalo okrog 850 planincev. K tolikšni priljubljenosti veliko prispeva kratek in lahek dostop, še bolj pa imeniten razgled na velik del zahodne Slovenije. Na severu se razprostirajo Julijske Alpe z verigo Spodnjih Bohinjskih gora. Pred njo ležita mizasta Kojca in Porezen, vzhodneje se dvigajo Ratitovec, Blegoš in Lubnik. Nad robom Ljubljanske kotline valovita Polhograjsko hribovje in Krim, na jugovzhodu vidimo Nanos in na robu obzorja slikoviti Snežnik. Na jugu se pod nami razprostira Vipavska dolina z Ajdovščino, na jugozahodu se leskeče gladina Tržaškega zaliva, nas pa obliva gozdnato morje Trnovskega gozda, iz katerega štrlijo bližnji vrhovi.

Nedeljska maša
V župnijski cerkvi angelov varuhov na Otlici in v župnijski cerkvi sv. Lenarta na Colu je maša vsako nedeljo ob 7. in 10. uri, v župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika v Ajdovščini pa ob 7. uri in ob 9.30.

OSNOVNI PODATKI
Izhodišče: Predmeja

Višinska razlika: 420 metrov

Dolžina vzpona: 1.15 ure

Kratek opis poti: S Predmeje krenemo proti Lokvam, čez dva kilometra zavijemo na stransko cesto in nadaljujemo do dober kilometer oddaljene zapornice, blizu katere pustimo avto. Kažipot nas usmeri v desno na gozdno cesto, ki se kmalu spremeni v grob kolovoz. Ta se zložno vzpne na preval Strgarija, od koder v nekaj minutah prispemo do Iztokove koče pod Golaki. Za njo se označena pot zagrize v strmino, skrije v manjšo grapo, nato pa med skalami povzpne na greben, po katerem dosežemo vrh. Pot je kratka in lahka, vrh pa je zelo razgleden, saj se lahko v enem zamahu sprehodimo od Julijskih Alp do morja.

Zemljevid: Goriška, 1 : 50.000

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh