FOTO: Tatjana Splichal



Kdo preštel bi bolečine,
kdo izmeril globočine vseh daritev,
žrtev,
hvalnic,
položenih na neba oltar,
kdo obrisal skrite solze,
potočene v urah,
ko bila si čisto sama?
Vedi,
mama,
nič ni bilo zaman.
Gospod je videl Ti v srce,
Gospod, ki sam prestal je vse gorje,
kar more ga spočeti človek,
sin teme
in sin Luči.
Naj večna luč zasveti Ti,
naj ožari pot v življenje nam,
kot si nam jo za vedno Ti!