Na nedeljo Slovencev po svetu, praznujemo jo na prvo julijsko nedeljo, je izseljensko društvo Slovenija v svetu v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano pripravilo že 21. Tabor Slovencev po svetu: začeli so z mašo, ki jo je ob somaševanju izseljenskih duhovnikov daroval ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, maši pa je sledila okrogla miza z naslovom Slovenska samostojnost in državnost skozi čas – Zakaj smo se ravno zdaj ustavili?

Več sto rojakov, ki živijo izven meja matične domovine, se je zbralo tudi na Brezjah. »Kjer koli po svetu se je naselil veren slovenski katoličan, tja je kot svojo verno doto prinesel tudi podobo brezjanske Marije Pomagaj. Zato smo v letu, ko obhajamo 200-letnico nastanka milostne podobe Marije Pomagaj, še toliko bolj hvaležni Bogu, da nam je dal nebeško Mater Marijo tudi za našo Mater, ki nas zvesto spremlja na vseh naših poteh doma, tudi na tujem. Pri Mariji smo vsi romarji, pri njej smo vsi doma,« je pozdravil romarje iz domovine in izseljenstva gvardijan na Brezjah p. Robert Bahčič in pozdravil kardinala Franca Rodeta, ki je ob somaševanju duhovnikov, daroval mašo, posebno pozornost pa je bila namenjena rojakom iz Avstralije, ki so na Brezje prinesli darilo: mozaik podobe Marije Pomagaj.

Kardinal Rode: "Brezjanska Marija je vsa naša, je najlepši izraz slovenske duše"

»Letošnji shod Slovencev po svetu ima poseben pomen, saj je minilo 200 let, odkar je kranjski slikar Leopold Layer naslikal milostno podobo v zahvalo za rešitev iz zapora. Čeprav Layerjeva zamisel ni povsem izvirna, je brazjanska Marija vsa naša, najlepši izraz slovenske duše, materinski obraz nežnosti in sočutja. Čisti nedolžen pogled na svet, obraz, ki zbuja zaupanje, umirja in tolaži. Obraz, ki je najbolj pri srcu slovenskemu kristjanu,« je v mašni pridigi dejal kardinal Rode in dodal, da je imelo kronanje Marije Pomagaj – leta 1907 jo je okronal škof Bonaventura Jeglič – za Slovence duhovni in narodni pomen. »Škof Jeglič je tako ustvaril na Brezjah duhovno središče, ki je povezovalo vse verne Slovence doma in po svetu. In ko so sev drugi polovici 19. stoletja Slovenci začeli izseljevati v razne evropske dežele ter v Severno in Južno Ameriko, Avstralijo so vedno ponesli s seboj milo podobo Marije Pomagaj. Marija Pomagaj je najlepša vez z domovino pod Triglavom.«

"Marija je vsa naša, je najlepši izraz slovenske duše," je rojakom z vsega sveta - prek pol milijona Slovencev živi po svetu - dejal kardinal Franc Rode

Avstralski Slovenci: »S teboj smo odšli, s teboj se vračamo«

Julija 1995 so slovenski rojaki iz sveta brezjanski baziliki prinesli spominsko ploščo, ki je v Marijini kapeli v baziliki, na njej pa so zapisali: Mi, ki živimo daleč v tujini, k tebi se vračamo polni želja. Mi, ki umrli smo daleč od doma, v srcih nosili smo tebe, Gospa. Prosi za ene in druge Boga, ob letošnji nedelji Slovencev po svetu, v letu, ko se spominjamo 200. obletnice nastanka Layerjeve podobe, pa je kardinal Rode blagoslovil mozaik s podobo Marije Pomagaj – delo izseljenca iz Avstralije Lojzeta Jeriča in darilo slovenske melbournske skupnosti. »Kar so slovenski izseljenci zapisali na ploščo pred skoraj 20 leti, vse to nosimo v srcu in z enakimi občutki tudi leta 2014. Za Slovenijo v svetu molimo in za Slovenijo doma, pa tudi za našo celotno Zemljo. Saj jo je Marija Pomagaj obkrožila ne le s pogledom iz vesoljske agencije Nasa, ampak z vernim srcem rojaka in tujca, ki je v veri, upanju in ljubezni postal brat in sestra,« je dejal p. Ciril Božič, frančiškan, duhovnik med Slovenci v Avstraliji pred začetkom maše in poudaril, da je 17 tisoč kilometrov stran od Brezij, kjer živi okoli 20 tisoč slovenskih rojakov, podobo brezjanske Marije prinesel že leta 1985 pokojni p. Valentin iz Lemonta v ZDA, v novi cerkvi v štiri milijonskem Melbournu pa so leta 1985 dobili novo podobo, ki jo je okronal takratni nadškof Alojzij Šuštar. »V vseh naših cerkvah v Avstraliji, v Melbournu, Sydneju, Adelaidi imamo podobo Marije Pomagaj in ko pride slovenski človek na obisk, najde znano podobo in ve, da je prišel v slovenski dom,« je dejal p. Ciril, ki je bil na prehodu tisočletja gvardijan brezjanske bazilike. »Mozaik, darilo naših rojakov iz Avstralije, bo našel svoje mesto v svetem brezjanskem prostoru kot svetlo znamenje nam in rodovom za nami, ki bodo obiskovali kraj svojih korenin. S teboj, Marija, smo odšli, s teboj potujemo, s teboj se vračamo: na Brezje in v večnost, kamor se stekajo vsi naši koraki.«

Rojaki iz Avstralije so na Brezje prinesli mozaik Marije Pomagaj. V osebni prtljagi je 23 kg težak mozaik brez problemov na carini prinesla laiška misijonarka Marija Anžič in p. Ciril je romarjem na Brezjah pri pozdravu miru zaželel, da bi bila Marija Pomagaj "vedno del naše osebne prtljage".


Mozaik je ustvaril umetnik Lojze Jerič. Na Brezje je iz Avstralije pripotoval v spremstvu žene in vnuka.