Marija iz Filerma v Smledniku [FOTO]
Marija iz Filerma v Smledniku [FOTO]
Te dni (od 2. marca) milostno podobo Marije iz Filerma gosti župnijska cerkev sv. Urha v Smledniku. Ena največjih v Sloveniji. Graditi so jo začeli leta 1847, končali pa že štiri leta kasneje.
Postavili so jo na kraju manjše starejše gotske cerkve v takrat priljubljenem neoromanskem slogu. Cerkev je leta 1909 poslikal slikar Anton Jebačin, večinoma jo je okrasil z ornamentalnimi prvinami. Na steni za glavnim oltarjem je upodobil Sveto Trojico z angeli, v medaljonih pa zavetnike podružničnih cerkva smleške župnije.
Pod cerkvijo je poznobaročno znamenje s kipom sv. Urha in slikami Layerjevih učencev, na pokopališču kapela plemenitaške družine Lazarini (na slovesnosti jo je zastopala malteška viteška dama baronica Kristina Lazarini Stupica) z grobnico in spomenikom padlim v prvi svetovni vojni. Pod cerkvijo je tudi kulturni dom iz leta 1911, na katerega pročelju je freska smleške ljudske noše. To so tudi polepšale tokratno slovesnost.
Ena izmed znamenitosti Smlednika je poleg Starega gradu visoko nad naseljem z utrjenim stolpom verjetno že iz 11. stoletja Kalvarija s štirinajstimi kapelicami križevega pota in tremi križi na vrhu pod vznožjem omenjenega gradu. Postavil jo je baron Franc Smledniški leta 1772, leta 2001, ko so kapelice obnovili, jih je poslikala slikarka Maša Bersan Mašuk. Prav ta slikarka je naslikala tudi slovensko različico ikone Marije s Filerma, okvir za sliko pa je naredil zlatar in srebrokovač Christoph Steidl Porenta, ki je sliko tudi prinesel v cerkev v slovesnem sprevodu številnih ministrantov, smleških narodnih noš in malteških vitezov ter domačega župnika Davida Jensterleta pred mašo ob 9. uri.
Župnik David je med sprevodom molil litanije, nato pokadil milostno podobo, član SA SMVR Jožef Pavlič pa je pred mašo še kratko predstavil Malteški viteški red in Slovensko malteško pomoč ter namen obiska Marije s Filerma v mogočnem svetišču sv. Urha.
Namesto pridige sta o življenju številne družine, ki je dala Cerkvi na Slovenskem tudi duhovnika Matevža, »pridigala« zakonca Mehle iz Mengša. Zelo prepričljivo. Posebej še, kaj sta morala prestajati v otroških in mladih letih, kaj sta iz njih odnesla, kako sta se spoznala, se poročila in odločila za družino s številnimi otroki. Dobra kateheza v času, ko mnogi mladi mislijo le na užitek (uživanje tudi v spolnosti), se sploh ne poročajo, ne odločajo za otroke.
Zakonca Mehle sta zelo prepričljivo povedala, da je to edina prava pot v zakonu. Župnik David se je na koncu maše zahvalil malteškim vitezom (poleg omenjenih Jožefa Pavliča, baronice Kristine Lazarini Stupica in Christopha Steidla Porente, podpredsednika SA SMVR, tudi hospitalieru SA SMVR primariju dr. Matiju Cevcu) in vernike povabil, naj prihajajo počastit milostno podobo Marije s Filerma. To je sam naredil že pred mašo z molitvijo k njej, natisnjeni na podobici filermske Marije. Po maši se je za spomin fotografiral s člani SA SMVR in MPS, ministranti, odraslimi bogoslužnimi sodelavci in domačimi ljudskimi nošami. Gostje so bili prijetno presenečeni nad njegovo prijaznostjo, pa tudi povabilom skupaj z narodnimi nošami v bližnje župnišče, kjer so jim postregle domače karitativne delavke.
Že med mašo so občudujoče prisluhnili lepemu petju domačega Mešanega cerkvenega pevskega zbora sv. Urha pod vodstvom Agate Malovrh.
Z domačini, posebej še ljudskimi nošami pod vodstvom zelo prizadevnega predsednika Turističnega društva Smlednik Marjana Malija, so se pogovarjali o nadaljnjih stikih. Še posebej s Komendčani, kajti veliko komendskih tlačanov je nekdaj spadalo pod trdo roko smleške grajske gosposke, ko je njihova posest segala vse do reke Pšate, odkupoval pa jih je veliko milejši komendski župnik in upravitelj malteške viteške posesti sv. Petra na Kranjskem Peter Pavel Glavar.
Deževno vreme in turoben dan jih niso tako močno povlekli, da bi še obiskali dvorec Lazarini in cerkev sv. Valburge v bližini, se sprehodili do zajezene reke Save, ki je nekdaj gnala mlin in žago, do popoldanske pobožnosti križevega pota na Kalvariji pa je bilo še predaleč, je bilo treba pospraviti in iti domov. Stari grad se je še ovijal v meglo, oblaki skorajda dotikali vzpetin, iz njih je vse bolj pršelo. A je bilo kljub temu v Smledniku lepo, domače in prijetno. Kako pa naj ne bi bilo, kadar se srečajo pravi ljudje. Pisateljica Marjetka Žebovec, ki je bila tudi z možem pri maši, bo gotovo imela kaj zapisati v župnijski list, župnik David pa v župnijsko kroniko. Hvalu mu, in Smledničanom!